(MARIBOR NEKOČ IN DANES) Od okupatorjeve tovarne do Cone Tezno

V današnji rubriki se osredotočamo na Maribor kot žrtev napadov zavezniških bombnikov. V tej povezavi se spominjamo zgodovine današnje Poslovno-proizvodne cone Tezno (Cona Tezno), saj je nemški okupator med drugo svetovno vojno prav na njenem mestu velel postaviti Tovarno letalskih motorjev Maribor. Prostore te tovarne je po koncu vojne uporabljala tudi Tovarna avtomobilov Maribor (Tam), uporabljamo pa jih še danes. Še več, pod Cono Tezno vse do današnjih dni ostajajo nemi pričevalci takratnega dogajanja.

Za ponemčenje je bilo treba poseči v gospodarstvo

Dr. Marjan Žnidarič, zgodovinar, upokojeni dolgoletni direktor Muzeja narodne osvoboditve Maribor, v knjigi od Pekla in nazaj opisuje, kako je okupator takoj po prihodu v Maribor pričel izvajati številne raznarodovalne ukrepe - ponemčil je imena slovenskih ulic, obrtnije in šole, uvedel policijsko uro, preganjal duhovščino in vse, ki niso sledili njegovi ideologiji. A za popolno ponemčenje slovenske Štajerske niso bile dovolj samo politične in kulturne spremembe, korenito je bilo treba poseči tudi v gospodarstvo. Tako je okupator sklenil na Teznu zgraditi eno največjih tovarn na okupiranem ozemlju - Tovarno letalskih letalskih motorjev Maribor, ki je v letih vojne proizvajala neposredno za oboroževanje nacistične vojske.

Proizvodnjo so preselili v podzemlje

V prvih treh letih je bila nemška "Luftwaffe" gospodarica neba na vseh bojiščih, leta 1942 pa se je razmerje sil v zraku odločilno obrnilo na stran zaveznikov, navaja Žnidarič in izpostavi, da je bilo nemško letalstvo takrat že preveč razkropljeno po bojiščih, da bi se lahko učinkovito upiralo zavezniškemu bombardiranju za okupatorja pomembnih točk. Zato, ker je Maribor predstavljal pomembno prometno križišče iz rajha na jug Balkana in na italijansko fronto, je jeseni 1944 postal tarča ameriških in angleških bombnikov. Ker so zavezniški bombniki ciljali predvsem prometno in železniško infrastrukturo, so bombardirali med drugim tudi železniške delavnice na Studencih in zlasti vojaško industrijo na Teznu, torej Tovarno letalskih motorjev, ki je bila bombardirana kar devetkrat. Okupator, ki je želel zaščititi proizvodnjo, je zato odločil, da jo preseli v podzemlje tovarne. Pričeli so se intenzivno izkopavati podzemni proizvodni prostori, v katerih so nato delavci od leta 1944 pa vse do konca vojne živeli in delali.

Cona Tezno danes zaposluje več kot 3600 ljudi

Tovarno so 8. maja 1945 zasedli Bolgari, kasneje pa so v njej izdelovali najrazličnejše proizvode, vse do 31. decembra 1946, ko je jugoslovanska vlada izdala dokument (podpisal ga je Josip Broz - Tito), po katerem se je Tovarna letalskih motorjev preimenovala v Tovarno avtomobilov Maribor Tezno, leta 1961 je bila preimenovana v Tovarno avtomobilov in motorjev Maribor. Tako je Tam postal prva tovarna avtomobilov v državi in deloval je vse do leta 1996, ko je bil na okrajnem sodišču v Mariboru predložen predlog za uvedbo stečaja podjetja. Kasneje je sicer bilo ustanovljeno podjetje Tovarna vozil Maribor, a to je leta 2011 s stečajem zapečatilo svojo usodo.
Danes na omenjenem območju deluje Cona Tezno, največja tovrstna cona v Sloveniji.