Jon Knez
Po večletnem soočanju s stanovanjsko problematiko, visokimi najemninami in vedno višjimi cenami nepremičnin so se mladi aktivisti, ki se zavzemajo za stanovanjsko pravičnost, povezali v iniciativo Zadrugator. Predstavili so rešitev - stanovanjske zadruge. Gre za samoorganizirane skupine posameznikov, ki z združevanjem virov stremijo k zagotavljanju dostopnih in kakovostnih domovanj zase in za druge. Vse s ciljem sodobnega, solidarnega in vzdržnega sobivanja.
"V našem prostoru so stanovanjske zadruge nova družbena praksa. Snujejo se po uspešnih modelih iz tujine, najbolj po zadrugah z Dunaja, iz Barcelone in Züricha, kjer je zadružnih stanovanj kar petina vseh stanovanj," sta nam povedali Maša Hawlina in Anja Lazar z Inštituta za študije stanovanj in prostora. Po mnenju zadrugatorjev se država z mankom dostopnih stanovanj ne spoprijema dovolj resno. Po večjih slovenskih krajih nastaja vse več pobud za stanovanjske zadruge, s katerimi bi se lahko rešila stanovanjska problematika. Za to bi bili nujno potrebni sistematska sprememba in zakonodaja, s katero bi bila urejena pravna podlaga za pridobitev zemljišč, gradnjo in delovanje stanovanjskih zadrug, podporne mehanizme in ustrezne oblike financiranja.
Neprofitna gradnja in članarina
Ena od samoorganiziranih skupin - zadruga Stankoop, deluje tudi v Mariboru, kjer želijo vzpostaviti najemniško stanovanjsko zadrugo, v kateri bi zadruga bila lastnica stanovanj, člani pa bi od nje najemali stanovanja. Predstavnika Stankoopa Kaja Fiedler in Matevž Hrženjak menita, da so možnosti za vpeljavo takšnega stanovanjskega sistema v Mariboru precej realne, potrebna je le dovolj zagnana in prizadevna skupina ljudi.
Kako delujejo stanovanjske zadruge
V modelu stanovanjske zadruge so zadružniki obenem enakovredni lastniki zadružne stavbe in najemniki posamezne stanovanjske enote. Članstvo v zadrugi je prostovoljno in odprto za vse, ki želijo sodelovati in bivati v zadrugi ter so pripravljeni sprejeti odgovornosti, ki izhajajo iz naslova članstva. Namenjene so predvsem mladim in starejšim.
"S pobudo smo se pričeli ukvarjati predlani poleti. Trudimo se pridobiti nove člane, da bo stanovanjska skupnost večja in bo tako gradnja smiselna in učinkovita," sta povedala. Razlagata še, da je kar nekaj izzivov, s katerimi se soočajo. "Gre za neprofitno gradnjo, saj je skupnostni krog popolnoma drugačen kot investitorski. Država, občine in banke temu niso naklonjene. Župan mariborske občine Saša Arsenovič ni pravi sogovornik za neprofitne zgodbe. Mesto se giblje po tirnicah kapitala in dobička, družbeni vidiki so na stranskem tiru. Pri županu si nihče ne obeta resnih napredkov in korakov v pravo smer," pove Fiedlerjeva.
Hrženjak je pojasnil, da se lahko stanovanjska zadruga realizira tudi brez podpore vladajočih struktur, in sicer skupnostno. V tem primeru bi morali člani zadruge pri banki najeti kredit. "Kredit bi porabili za nakup zemljišča in gradnjo stanovanjskega kompleksa. Vsi včlanjeni v zadrugo bi prispevali svoj delež. V zadrugah je tudi sicer vzpostavljen sistem, da vsak nov član prispeva 100 evrov članarine, kar gre v skupni fond. Glede na to, da bankam ostaja denar, ker so ljudje vse manj kreditno sposobni, upamo, da bodo imele posluh za nas," pravi Hrženjak.
Ignoranca dobrih praks iz tujine
Pojasnil je še, da če se pri drugih stvareh zgledujemo po Avstriji, Nemčiji in Švici, gre na stanovanjskem področju za popolno ignoranco dobrih praks. "Stanovanjsko zadružništvo in skupnostne oblike bivanja so v omenjenih državah zelo razvite. Na Dunaju skoraj polovica prebivalcev živi ali v zadružnih stanovanjih ali v občinskih. V Sloveniji se je vidik skupnostnega bivanja povsem porušil in imamo divji zahod. Ni dovolj stanovanj, tista, ki so, pa imajo astronomske cene. München in Berlin sta cenovno primerljiva z Ljubljano. Ob spremembi stanovanjskega zakona so bile popolnoma izpuščene stanovanjske zadruge," je opozoril Hrženjak.
Zadruga StanKoop se je obrnila na Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, želeli so seznam nezazidanih zemljišč v velikosti med 1800 in 2200 kvadratnimi metri. Nadaljnji pogovori še niso stekli, Hrženjak pojasnjuje, da v zadrugi še iščejo primerna zemljišča. "Trenutno o sodelovanju s stanovanjskimi zadrugami nismo razmišljali, smo pa morebitnim predlogom pripravljeni prisluhniti," so vrata pustili odprta v JMSS Maribor.
V načrtu 60 stanovanj za mlade
Glede reševanja stanovanjskega vprašanja mladih v Mariboru iz JMSS pojasnjujejo, da oddajajo stanovanja s tržno najemnino tudi preko razpisov, posebej namenjenih mladim. Izvajajo tudi aktivnosti za gradnjo stanovanjskega objekta za mlade in mlade družine z okvirno 60 najemnimi stanovanji. "Načrtovani večstanovanjski objekt se umešča v osrednji del parcel ob Dvorakovi ulici in sledi uličnemu nizu glavnih ulic – Dvorakove ulice in Ulice Moše Pijada. JMSS Maribor želi s funkcionalnim in skrbno načrtovanim večstanovanjskim objektom ter njegovo prvovrstno lokacijo v neposredni bližini Starega mostu, vrtca, šol, UKC Maribor zagotoviti mladim in mladim družinam maksimalno sodobno in kakovostno bivanje," pojasnjujejo. Izveden je bil arhitekturni natečaj, v katerem bodo (najbrž v kratkem) izbrali najustreznejšo rešitev, ki bo podlaga za nadaljnji potek projekta. Hkrati poteka priprava občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. Zaključek gradnje je predviden do konca leta 2023.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
