Klemen Polanec
Mestno občino Maribor (MOM) je v okviru projekta Utrinki z mej obiskala delegacija iz avstrijskega Traiskirchna, mesta v okolici Dunaja, kjer je največji begunski center v Avstriji, saj sta Maribor in Traiskirchen dva izmed številnih partnerjev sodelujočih pri triletnem projektu Evropske unije. Projekt poteka pod simboličnim ciljem, ki se glasi Nič več opek v zidove.
V Mariboru okoli 200 oseb z mednarodno zaščito
Projekt Utrinki z mej združuje 13 držav in 31 občin, regij in nevladnih organizacij, v Sloveniji so to Mestna občina Maribor, Občina Črnomelj ter Iscomet, inštitut za etnične in regionalne študije iz Maribora, ki je tudi nacionalni koordinator. Dolgoročni cilj projekta je krepiti sodelovanje in povezovanje občin in organizacij v Evropski uniji, ki se neposredno soočajo s težavami migracij na svojih mejah, in na ta način spodbujati oblikovanje ustreznih politik na lokalni, nacionalni in evropski ravni ter njihovo usklajeno in učinkovito izvajanje.
Medtem ko se Črnomelj vsakodnevno sooča s prihodi migrantov in prečkanji slovenske meje, pa je zgodba Maribora drugačna, saj so tukaj večinoma nastanjene osebe z mednarodno zaščito. Takšnih posameznikov naj bi bilo na Štajerskem okoli 200, pravi Urška Korošec, ki je na Mestni občini Maribor zaposlena v uradu za vzgojo, izobraževanje in socialno varnost. Med drugim tudi v integracijski hiši, kjer trenutno biva 16 posameznikov. Struktura Maribora se iz leta v leto spreminja, tako kot tudi njegova demografska sestava. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2008 v Mariboru prebivalo skupno nekaj več kot 4700 tujcev, to število pa se je v prvi polovici letošnjega leta povzpelo na 11.370. Največ tujcev prihaja z območja bivše Jugoslavije.
Projekt za sodelovanje in razumevanje
Projekt Utrinki z mej je nastal leta 2015, takrat se je cela Evropa začela soočati z masovnim prihodom migrantov, predvsem jug in srednja Evropa. Pobudniki projekta so ravno Italijani, ki imajo prvi stik z njimi. "V projektu tako sodelujemo države, mesta, regije in otoki, ki smo imeli izkušnje z migranti in jih še vedno imamo," še pravi Urška Korošec. Prav Lampedusa, otok na jugu Italije, je vodilni partner v projektu. Zaradi svoje lege je pogosto prvo kopno, ki ga s plovil vidijo begunci ob prečkanju Sredozemskega morja, saj je to ena pogostejših poti, po kateri v Evropo vstopajo migranti. Sredozemsko morje je v letošnjem letu, po podatkih Mednarodne organizacije za migracije, prečkalo že 39.298 migrantov, velikokrat pa se takšni podvigi končajo tudi s smrtjo. Letos so jih zabeležili že 840. Zato ima projekt dva glavna cilja: prvi je sodelovanje med državami oziroma partnerji, drugi pa vzpostavljanje razumevanja, da so ljudje, ki prihajajo in ostajajo v Sloveniji, v stiski in potrebujejo pomoč.
"Problem je tudi diskriminacija, predvsem eritrejske skupnosti"
Franc Mlinar z Inštituta za etnične in regionalne študije pravi, da lahko med prebivalci Maribora najdemo kar 80 državljanstev. Kljub njihovi številnosti se tujci v Sloveniji soočajo z veliko težavami, pri reševanju teh pa jim največkrat pomagajo nevladne organizacije. V Mariboru so to predstavniki in prostovoljci Slovenske filantropije, društva Odnos in Mladinskega kulturnega centra Maribor.
"Včasih so bile glavne težave povezane z zaposlitvijo, danes je tega manj, zato je sedaj velik problem združevanje družinskih članov. Problem je tudi diskriminacija, predvsem eritrejske skupnosti. Mariborčani še vedno nismo navajeni temnopoltih ljudi. Naši uporabniki tako pravijo, da se ljudje zaradi njih raje usedejo na drug konec avtobusa," poudarja Urška Živkovič iz Slovenske filantropije.
Koroščeva pa ob tem doda, da pri tej situaciji mnogokrat pozabljamo na pozitivne zgodbe, in izpostavi Eritrejca, ki v Sloveniji biva že eno leto in je zaposlen v občinskem javnem podjetju v Mariboru. "Želim si verjeti, da je Maribor medkulturno mesto. Je pa žal usoda Evrope takšna, da se ogromno govori tudi o nacionalizmu," meni Koroščeva.
"Ponuditi moramo pomoč vsakemu, ki jo je potreben, prispevati k njihovemu urejanju življenjskih okoliščin na podlagi spoštovanja pravic človeka in zagotavljanja varnosti Slovenije," je med drugim navedeno v zloženki projekta.
