Mariborčani s priseljenci in begunci

Društvo za trajnostni razvoj Terra Vera, ki je nastalo na pobudo skupine mladih in socialno kritičnih ljudi, je v partnerstvu s Centrom alternativne avtonomne produkcije za samooskrbo in aktivacijo meščanov (CAAP), društvoma Nagib in Prostor Vmes ter širši podporni mreži novembra in decembra izvajalo projekt Akapura, namenjen priseljencem in beguncem. Aktivnosti, povezane z oblikovanjem, rokodelstvom in zadružništvom, so Jana Milovanović, Batavia Dalati, Staša Dabič Perica in Nina Holc predstavile predvčerajšnjim na tiskovni konferenci v mariborskem Centru za kreativnost.

Razvoj oblikovalske blagovne znamke

Jana Milovanović, predsednica društva in vodja projekta, je povedala, da so "s projektom poskrbeli za izmenjavo veščin, ki so posledica migracij v preteklosti in sedanjosti. Priseljence in begunce smo pri ustvarjanju povezali z uveljavljenimi slovenskimi oblikovalci. V 380 urah usposabljanj so udeleženci razvili znanja in kompetence na različnih področjih. Eden od ciljev projekta je razvoj oblikovalske blagovne znamke Akupara, ki se trži po načelih zadruge." Projekt, ki sta ga s skoraj 80.000 evri podprla država Slovenija in Evropski socialni sklad, je potekal v Mariboru in Kostanjevici na Krki. V njem je sodelovalo 45 priseljencev in beguncev iz Španije, Ukrajine, Sirije, Irana in Turčije. Nekateri se vidijo v Sloveniji, v Mariboru in želijo tukaj ostati, nekateri so šli po migrantski poti naprej in so se že preselili. Njihovi izdelki, zlasti nakit, keramika, tekstil in pohištvo, bodo za zdaj razstavni, z novim letom pa jih bodo poskušali tržiti preko Akapurine spletne prodajalne v stilu pravične trgovine.

Novi državljani kot prinašalci veščin

V okviru kreativnega inkubatorja so postavili konceptualno Dnevno sobo, ki je vabila različna občinstva in se vzpostavila kot prostor ustvarjalnih srečanj med priseljenci in begunci ter lokalnimi oblikovalci oziroma rokodelci. Projekt ni bil le platforma za ustvarjanje izdelkov in razvijanje kompetenc, kako vstopiti na trg dela, ampak tudi za krepitev zavedanja o prispevku priseljencev k razvoju družbe in za osebne stike med ljudmi različnih kultur, slojev in ozadij. Prav to, izmenjava življenjskih zgodb in nove vezi, ki so jih stkali med sabo, je marsikoga močno ganilo, je dejala Batavia Dalati. Na osnovi različnih metod neformalnega učenja so se udeleženci seznanjali še z osnovnimi informacijami o zadružništvu in spoznavali ključne razlike med kapitalskimi družbami in zadružnimi podjetji. V t. i. prokativni kavarni so s sogovorniki iz različnih institucij (zavoda za zaposlovanje, inštituta za migracije itd.) debatirali o možnostih (trajnega) vključevanja in zaposlovanja priseljencev in beguncev na področju kulture, o solidarnosti, medkulturnih soseskah in novih državljanih kot prinašalcih veščin, znanj in talentov.