Jasmina Cehnar
Mestna občina Maribor se je s postavitvijo šestih čebelnjakov pridružila projektu urbanega sonaravnega čebelarjenja, ki je v Evropi zaradi ogroženosti čebel uveljavljeno že nekaj časa. Čebelnjak na dvorišču občinske zgradbe je s predstavniki občine simbolno odprl mariborski župan Saša Arsenovič, preostalih pet čebeljih družin je nameščenih pri javnih podjetjih. Denimo Marprom je čebelnjak postavil na streho glavne avtobusne postaje, Pogrebno podjetje Maribor pa na pokopališče Dobrava. Po eden je še pri Snagi, Mariborskem vodovodu in Energetiki, kmalu naj bi čebelnjak dobila tudi druga javna podjetja. "Če nas je zdaj v skupini 1150, nas bo v prihodnje kar pol milijona več," je v prešernem vzdušju povedal mag. Andrej Rihter, direktor Javnega holdinga Maribor.
Za projekt, ki so ga modelirali po vzoru Ljubljanske čebelje poti, so se vsi hitro ogreli, pridružili bi se mu radi tudi druge mariborske institucije in podjetja, je povedala Nataša Matijevič, vodja Mariborskih tržnic, ki je bila pobudnica projekta. Panje so izdelali v neprofitnem zavodu Razvoj Maribor, ki zaposluje pretežno invalide, poslikave pa je ustvarila amaterska umetniška slikarka Violeta Šmon. Za čebele bo skrbelo Čebelarsko društvo Maribor mesto oziroma mestni čebelar Maks Selinšek s pomočniki. Pridobljeni med - ocenjujejo, da ga bo okoli 120 kilogramov letno - bo služil kot protokolarno darilo.
Omenjeno društvo urbano čebelarstvo razvija zadnjih pet let, zdaj skrbijo že za enajst čebelnjakov. "Najbolj uspešen je na mariborski banki, kjer imamo na strehi štiri panje, dobro točenje in zelo zdrave čebele. Čebelarjenje v mestih je včasih bolj zdravo kot na deželi, kjer uporabljajo močna fitofarmacevtska sredstva," je povedal Selinšek, ki je ob priložnosti izpostavil tudi veliko željo čebelarjev. Ta je, da predvidoma v hiši tabornikov v Mestnem parku postavijo urbani učni čebelnjak z apiterapevtskim centrom in muzejem. Arsenovič je dejal, da projekt podpira, četudi je lokacija v igri za umestitev novega Akvarij-terarija.
"Čebelarjenje v mestih je včasih bolj zdravo kot na deželi"
V skrbi za čebele in druge opraševalce bo mariborska občina tudi letos zagotovila ustrezno pašo na skupno več kot devet tisoč kvadratnih metrih javnih zelenih površin, ki jih bo pokosila nekoliko pozneje. Pristojni občane prosijo za strpnost in razumevanje, o razlogih za poznejšo košnjo sicer znova obveščajo tudi informativne table.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
