Kot je znano, je opozicija 6. julija na to temo sklicala izredno sejo, a je ta odpadla, ker jo je županova koalicija bojkotirala, zaradi česar se seje ni udeležilo dovolj svetnikov, da bi ta bila sklepčna. Župan in podžupan sta nato konec julija na novinarski konferenci o investicijah v športno infrastrukturo, na kateri sicer nista predstavila večjih novosti, zatrdila, da bo mestni svet o športni problematiki temeljito razpravljal takoj po poletnih počitnicah. "Vsem je jasno, čemu je bil sklic izredne seje namenjen, naši tekmeci želijo neutemeljeno ustvariti vtis, da se na področju športa nekaj prikriva, zato vam zagotavljam, da bomo septembra to tematiko v mestnem svetu temeljito obravnavali. Na področju športa v Mariboru namreč ni nobenega izrednega stanja, prav nasprotno," je takrat javnost pomirjal Arsenovič, a športne problematike kljub obljubi ni uvrstil na današnjo sejo mestnega sveta.
"To je tudi razlog, da smo danes novinarsko konferenco sklicali mi, saj smo skupaj z javnostjo bili prepeljani žejni čez vodo. Vsekakor bomo vztrajali še naprej, četudi je županstvu očitno v interesu, da informacije skrivajo," je povedal Primož Juhart iz LPR. Da bodo na to temo ponovno sklicali izredno sejo, pa je dodal Milan Mikl (NLS). Mikl je ob tem kot novost izpostavil tudi informacijo, da je pomladi v Športnih objektih Maribor (ŠOM) bil opravljen celo inšpekcijski nadzor, ki je potrdil njihove ugotovitve, a o njem direktor Tadej Mežnar ni obvestil nikogar, niti sveta zavoda. "Skrajni čas bi bil, da župan in podžupan argumentirano odgovorita, ali naši očitki držijo, ali ne," pravi Mikl.
Kot je znano, opozicija županu in podžupanu očita, da je v preteklosti prihajalo do napačnega interpretiranja poslovnih rezultatov ŠOM, da v letu 2020 prvič ni bilo izvedene notranje revizije, da so v poročilih ŠOM napačni in nepopolni podatki in da je ukinitev računovodske službe namesto prihrankov prinesla celo povišanje sredstev, sumijo pa tudi na nepravilnosti pri javnih razpisih za letne programe športa v minulih letih. Prijavitelje na razpis naj bi namreč obremenjevali z nepotrebno birokracijo, kriteriji izbora naj bi bili nejasni, razdelitev denarja nepregledna, od izbranih športnih društev in klubov pa naj bi se ne zahtevalo poročanja o načinu porabe denarja. "Ne glede na to, da torej še zmeraj nismo dobili odgovorov na vprašanja, ki jih županstvo pozna že tri mesece, pa bomo danes vseeno odločali o strategiji športa do leta 2030. Kako naj o tem kvalificirano odločamo, če pa torej nimamo niti osnovnih informacij," se je vprašal Juhart.
