Epidemija koronavirusa je še zlasti prizadela podjetnike in obrtnike. Zadnji ukrepi vlade že kažejo rezultate: podjetja napovedujejo zaprtje svoje dejavnosti, neizogibna so odpuščanja, opozarjajo, da za svoj obstoj nujno potrebujejo več pomoči države, predvsem pa upajo, da se stanje kmalu normalizira.
Ne želijo miloščine, želijo delati
Klaudija Maroh iz Maribora je samostojna podjetnica že 13 let, v centru Maribora ima svoj salon za nego nohtov. Prizna, da jo je prvič, odkar ima salon, strah, ali ji bo uspelo ohraniti podjetje: "Ne želimo si miloščine, želimo samo, da nam je omogočeno delati, da lahko vzdržujemo podjetja, zaradi katerih smo se morali v življenju marsičemu odreči." Pomoč države ne zadostuje, pravi, da bi pokrila vse stroške - od prispevkov, najemnin, plač zaposlenim ... Frizerko Matejo Mule, ki ima na Koroški cesti Frizerski studio Mateja, tolaži vsaj to, da je lokal njen in nima stroškov z najemnino, skrbi pa jo izpad dohodkov, čeravno z optimizmom zre v jutri, češ da se bodo stranke gotovo vrnile.
Da je veliko frizerjev na robu preživetja, opozarja Smiljan Škarica, predsednik sekcije frizerjev in kozmetikov ter lastnik salona Frizerstvo Škarica v Mariboru. Opaža, da nekateri njegovi stanovski kolegi v stiski prodajajo frizersko opremo, ker ne vidijo več izhoda. Prepričan je, da podjetniki "sponzorirajo" državo in ne država njih.
Kritična do odnosa države do podjetnikov, ki so zaradi nastalih razmer ostali brez dela in dohodkov, je tudi piarovka Anita Mlakar, ki se je prav tako znašla na robu preživetja. Nesmiselno se je zdi omejevanje prepotrebne državne pomoči, ki je povezano z upadom prihodka v primerjavi s tistim iz preteklega leta, saj si je bilo marca ali si bo zdaj pred zaključkom leta zelo težko izračunati, ali bo ta upad dejansko 20-odstoten ali celo večji. "Le redki bodo sposobni vračati denar, če do pomoči pod postavljenimi pogoji ne bodo upravičeni, krize pa, kot kaže, ne bo konec z začetkom prihodnjega leta," napoveduje Mlakarjeva.
Državna pomoč, a ne za vse
Zanimanje za nepremičnine v Sloveniji tudi v času pandemije ne pojenja, a nepremičninsko posredovanje ni dovoljeno. Mojca Žižek Mesarec, ustanoviteljica nepremičninske agencije Galea, d.o.o., na pomoč države ne more računati. Trenutno stanje opisuje kot boj za preživetje: "Ni prihodkov, delati ne smemo, ni denarja za stroške in plače zaposlenih. Izbiramo lahko med dvema scenarijema: ali odpustimo ljudi ali zapremo podjetje." Kljub slabim časom ne namerava vreči puške v koruzo: "Zaenkrat si pomagamo s prihranki. Ne sedimo križem rok, ampak delamo na polno, čeprav od doma, iščemo delo za naprej, se izobražujemo in smo osredotočeni na boljšo prihodnost."
Odpuščala je petina
Na to, da je veliko podjetnikov že zdaj na robu preživetja, kažejo tudi rezultati ankete Obrtne zbornice Slovenije (OZS), ki jo je izpolnilo 667 njenih članov. Kar tretjina obrtnikov in podjetnikov zaradi posledic epidemije razmišlja o zaprtju svoje dejavnost. Kar petina vprašanih je zaradi padca prihodkov primorana odpuščati. Da bo padec manj kot 20-odstoten, jih ocenjuje 32 odstotkov vprašanih, da bo padec med 20 in 40 odstotki jih meni 42 odstotkov, med 40- in 60-odstotni padec napoveduje 16 odstotkov vprašanih, deset odstotkov sodelujočih pa ocenjuje, da bodo imeli letos več kot 60-odstotni padec prihodkov.
"Da so v stiski tudi obrtniki in podjetniki, ne le zdravstvo, opozarjamo že ves čas," poudarja predsednik OZS Branko Meh. In še: "Vlada se je odločila za zaprtje večine storitvenih dejavnosti za dva tedna, zato v OZS vztrajamo pri tem, da vsem tistim, ki niso po svoji krivdi zaprti, država v celoti pokrije fiksne stroške, stroške nadomestil plač delavcem, temeljni dohodek in najemnine za poslovne prostore."
Direktorju papirnic Euro papir v Mariboru Dušanu Dvoršaku se sprejeti ukrepi ne zdijo logični: "Odprte ostajajo živilske trgovine in drogerije, ker so nujne za preživetje, papirnice, ki ponujajo izdelke za šolo in delo na domu, pa ne." Dodaja, da je državna pomoč takšna, kot da je sploh ne bi bilo. Da najemnine in obratovalne stroške nosijo trgovci sami, še opozori, in da je treba redno poravnati račune dobaviteljev. Sloveniji napoveduje težke čase, prepričan je, da "bo koronavirus veliko podjetnikov spravil na kant".
Za 80 odstotkov manj prometa
Devana Blakaj, ki skupaj z možem Sebastijanom na Glavnem trgu štiri leta vodi bistro Nana, meni, da je država pozabila, da pomemben prispevek k razvoju slovenskega gospodarstva in turizma daje prav gostinstvo. "Sprejeli smo vse ukrepe in delamo skladno z njimi, samo da bi preživeli, a žal so ukrepi tako zaostreni, da najverjetneje lahko pričakujemo, da se bo v dveh mesecih ob nadaljevanju tega lockdowna zaprla več kot polovica gostinskih lokalov," napoveduje črno prihodnost gostinske panoge v Mariboru gostinka. "Če naša ekipa v teh časih ne bi delovala kot družina, nas verjetno več ne bi bilo na trgu," še doda Blakajeva.
Še bolj zobe pandemije in ukrepe čutijo turistične agencije. Milan Sajko, direktor TA Sajko, ocenjuje, da je promet v primerjavi z lanskim manjši za vsaj 80 odstotkov. Z državno pomočjo so od marca do danes pokrili le 16 ali 17 odstotkov tekočih stroškov, pove Sajko. Upe polaga v cepivo, ki bi, kot pravi, če bi se izkazalo za uspešno, omogočilo prihodnje leto vsaj potovanja po Evropi in dokaj normalno poletno turistično sezono.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
