Najemati službeno stanovanje Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada (JMSS) Maribor ni več to, kar je bilo. Sklad je namreč najemnino za to vrsto svojih nepremičnin iz neprofitne prekategoriziral v tržno, kar je večini najemnikov septembra lani prineslo precejšnjo podražitev. Najemnina stanovanj, ki jih sklad dodeljuje za Maribor pomembnim posameznikom, se je namreč s povprečno 2,9 evra povišala na povprečno 4,5 evra za kvadratni meter, najemniki mariborskih službenih stanovanj pa so to občutili kot podražitev v višini od 25 do kar 160 odstotkov.
"Podražitev, mi pa ne moremo delati"
Do službenih stanovanj so v Mariboru upravičeni uveljavljeni ali perspektivni strokovnjaki, znanstveno-raziskovalni delavci, samostojni kulturni delavci, vrhunski športniki ali športni delavci, zaposleni v upravah občin ustanoviteljic ali pravnih osebah, ki so jih te ustanovile. Do tovrstnih stanovanj lahko pridejo tudi pravne osebe, ki službena stanovanja potrebujejo za svoje delavce, njihovo delovanje pa je v interesu občine. Ker so bile neprofitne najemnine v večini primerov nizke, za dobro situirane upravičence podražitev ne bi smela predstavljati večjih težav, so pa se v stiski znašli zlasti samozaposleni v kulturi, med njimi tudi intermedijska umetnica in filozofinja Petra Kapš, ki se ji je najemnina za 56 kvadratnih metrov veliko stanovanje v Kočevarjevi ulici s 124 evrov povišala na 270 evrov ali za skoraj 120 odstotkov. "Takšno povišanje je absurdno. Predvsem pa to ne gre v času pandemije, ko je umetnost ena od dejavnosti, ki so najbolj prikrajšane, saj ne moremo delati," je povedala Kapševa.
S podražitvijo je bila predhodno seznanjena, nanjo je pristala, ker so ji, tako sogovornica, v skladu povedali, da bo znesek višji za okoli 25 odstotkov, nato je sledil šok. "Skladu sem poslala več dopisov z različnimi argumenti, jih prosila, naj povišanje izpeljejo postopoma, kot to predvideva stanovanjski zakon, vendar so vse zavrnili," je razočarana.
Zakaj so vsi v istem košu?
Velikega dviga cene sta bila deležna tudi kiparja Katja Majer in Iztok Maroh. Prvi se je najemnina 61 kvadratov velikega stanovanja v središču mesta s 138 evrov povišala na 360 evrov ali za rekordnih 160 odstotkov, drugemu je za 75-kvadratno stanovanje s 181 evrov poskočila prav tako na 360 evrov ali za sto odstotkov. Maroh je na problematiko opozoril tudi mestne svetnike, Tatjana Frangež (Levica) pa je zadevo izpostavila v mestnem svetu. Prepričana je, da je nova ureditev skrajno nepoštena, saj da pri plačilu najemnine ne moreta biti enačena denimo direktor in kulturnik.
Kako je v Ljubljani?
Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana najemnikom svojih službenih stanovanj zaračunava neprofitno najemnino, a pri tem vsako leto preverjajo dohodkovno stanje najemnikov teh stanovanj. "Če se pri preverjanju ugotovi, da dohodki najemnika oziroma uporabnikov presegajo predpisan dohodkovni cenzus za upravičenost do neprofitnega najemnega stanovanja, se jim z naslednjim mesecem začne zaračunavati tržna najemnina v višini sedem evrov za kvadratni meter," pojasnjujejo v ljubljanskem skladu.
"Med upravičenci so tako umetniki, športniki kot upokojenci z najbrž nizko pokojnino, pa tudi invalidi. Med njimi je najbrž velika razlika v zmožnostih plačevati tržno najemnino, zato bi bilo prav, da se jih tako tudi obravnava," je dejala Frangeževa in predlagala, da se najemnine službenih stanovanj izračunavajo glede na premoženjsko stanje upravičenca. "Ni namreč prav, da vedno več delamo na tržnih stanovanjih, vedno manj pa skrbimo za tiste, ki si stanovanja ne morejo plačati," je še pojasnila. "Pred mano je bil tu redno zaposlen profesor in zanj je bila najemnina 124 evrov smešna, za samozaposlenega umetnika pa je povsem drugače. Zame je to oblika podpore mesta ustvarjalcem," se strinja tudi Kapševa.
Odmevni aferi v času župana Kanglerja
Oddaja mariborskih službenih stanovanj je v preteklosti zabeležila dve odmevni aferi. Obe v času nekdanjega župana Franca Kanglerja. Prva se je nanašala na oddajo razkošnega, 176 kvadratov velikega stanovanja v Tyrševi ulici, ki naj bi ga bil sklad kupil posebej za direktorja SNG Maribor Danila Roškerja, ki je nato zanj plačeval neprofitno najemnino. Kmalu zatem je sledil največji škandal s službenimi stanovanji - primer vedeževalke Karin Ježovita, ki je do nadstandardnega javnega stanovanja prišla v nenavadnih okoliščinah in s ponarejenim priporočilom društva invalidov. Zadeva je dosegla sodišče in obsodilno sodbo za Ježovito in Kanglerja, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, med ponovljenim sojenjem pa je tožilstvo od pregona odstopilo.
Sklad: Najemnine so več kot korektne
V JMSS Maribor pojasnjujejo, da so najemnino prekategorizirali, ker so bile neprofitne najemnine v skladu s stanovanjskim zakonom zamrznjene vse od leta 2003 "in komajda zadoščajo za redne stroške, zmanjka pa denarja za investicijsko vzdrževanje obstoječega stanovanjskega fonda in nove investicije". Zato je nadzorni svet sklada aprila lani sklenil, da se za službena stanovanja plačuje najemnina v vrednosti tržne najemnine, ocenjene s strani pooblaščenega ocenjevalca, in se letno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin, sprememba pa je začela veljati lani jeseni.
"Najemniki službenih stanovanj so tako imeli pet mesecev časa, da se prilagodijo oziroma pripravijo na novo najemnino oziroma zase poiščejo drugo stanovanjsko rešitev," dodajajo v skladu, ki ga vodi Irena Španinger. Hkrati izpostavljajo, da je kljub temu najem službenih stanovanj bolj ugoden kot na prostem trgu, cene pa "več kot korektne". Kot argumentirajo, po njihovi analizi povprečna tržna najemnina za 68 kvadratov veliko stanovanje v Mariboru znaša 503 evre na mesec, denimo njihovo primerljivo oziroma celo nekoliko večje stanovanje v Gregorčičevi ulici pa oddajajo za 360 evrov. "V primeru zelo nizkih dohodkov najemnikov službenih stanovanj lahko slednji, ob pogoju prijave na neprofitni razpis, uveljavljajo subvencijo tržne najemnine," še predlagajo v skladu.
Največji najemnik je SNG Maribor
Leta 2010 je imela JMSS v lasti 57 službenih stanovanj, danes le še 24. Nahajajo se na na različnih lokacijah, večinoma v centru Maribora, nekaj tudi v občinah soustanoviteljicah. Vsa so zasedena. Med najemniki je največ oseb iz kulturnih krogov. Največ, kar pet stanovanj, zasedajo posamezniki iz SNG Maribor. Med njimi so baletka Marina Krasnova Surina, harfistka Natalija Ristić Puzigaća, dramska igralka Mirjana Šajinović, plesalec Gabriel Constatin Marin in operni pevec Valentin Pivovarov. Poleg tega SNG kot pravna oseba najema še dodatna tri službena stanovanja za gostujoče umetnike, kdo jih trenutno zaseda, v skladu ne razkrivajo.
"Pred mano je bil tu redno zaposlen profesor in zanj je bila najemnina 124 evrov smešna, za samozaposlenega umetnika pa je povsem drugače"
Iz umetniških vod je še pet drugih najemnikov, poleg omenjenih Kapševe, Majerjeve in Maroha še Aleksandra Goropevšek, ki sodi v najožjo ekipo pripravljavcev mednarodnega festivala dokumentarnega filma DokMa, in režiser Matjaž Latin. "Ker sem bil kreditno nesposoben, je padla možnost službenega stanovanja, dobil sem priporočila in mesto mi ga je odobrilo na res sijajni lokaciji, kjer sem že približno deset let, za kar sem zelo hvaležen. Podražitev v tem času seveda ni dobrodošla, a zame ni bila tako visoka, tako da imam še vedno ugodno ceno, ki je kot klasični podnajemnik na takšni lokaciji gotovo ne bi dobil," nam je povedal znani režiser.
- Leta 2010 je imel Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor v lasti 57 službenih stanovanj, danes le še 24.
- Tretjino službenih stanovanj zasedajo delavci SNG Maribor, med najemniki so še novinar, arheolog, občinski uradnici, športnik ...
- Do službenih stanovanj so upravičeni uveljavljeni ali perspektivni strokovnjaki, znanstvenoraziskovalni delavci, samostojni kulturni delavci, vrhunski športniki ali športni delavci, zaposleni v upravah občin ustanoviteljic ali pravnih osebah, ki so jih te ustanovile.
Majhna ponudba, skromno povpraševanje
V občinskem službenem stanovanju živijo tudi novinar in publicist Vojislav Lukić, arheolog z mariborskega zavoda za varstvo kulturne dediščine Andrej Magdič in dve sodelavki mariborske občine, Tadeja Čretnik in Darja Šketa. Iz državne uprave službeno stanovanje najemata Marija Habjanič z mariborske enote kmetijskega ministrstva in Tomaž Pörš iz Slovenske vojske, sicer nekdanji predsednik Sabljaške zveze Slovenije, iz športnih krogov pa dolgoletni slovenski reprezentant v namiznem tenisu Gregor Komac.
Tri stanovanja pa najemajo Zveza Sonček (za dva nezaposljiva invalida), Odbojkarski klub Hoče (za člane svoje prve ekipe) in Osnovna šola Rače (v njem bivata upokojeni hišnik in kuharica), v Limbušu pa je še hišniško stanovanje.
Večinoma so to najemniki, ki v mariborskih službenih stanovanjih bivajo že vrsto let in se menjujejo poredkoma. Posledično so tovrstne kapacitete relativno nedosegljive. Od leta 2010 do vključno lani je bilo službeno stanovanje dodeljeno 19 ljudem. Po drugi strani se tudi prosilcev, ki morajo izpolniti specifične pogoje, ne tare. V enakem obdobju se jih je namreč prijavilo skupno 30. "Najemno razmerje z najemniki je sklenjeno za določen čas, in sicer za čas trajanja delovnega razmerja oziroma delovanja najemnikov v dejavnostih, v katerih so zaposleni oziroma delujejo v času pridobitve službenega stanovanja," še pojasnjujejo v skladu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
