Mariborsko društvo z reševalnimi psi ostalo brez prostorov: "V takšni stiski še nismo bili"

V Kinološkem društvu za reševalne pse (REPS) Maribor se po več kot dveh desetletjih prostovoljnega dela, sodelovanja pri reševalnih in iskalnih akcijah sprašujejo, ali bodo še lahko nadaljevali aktivnosti. S koncem marca so morali namreč izprazniti pisarno in skladišče v izobraževalnem centru v Pekrah Uprave za zaščito in reševanje (URSZR). S tem so ostali tudi brez poligona.

Na ministrstvu za obrambo oziroma v URSZS med razlogi navajajo, da potrebujejo dodatne prostore za usposabljanja pripadnikov sil zaščite, reševanja in pomoči ter da načrtujejo tudi vzdrževalna dela na objektu. REPS pa, da odpovedujejo pogodbo o uporabi prostorov tudi zato, ker niso več član nobene krovne kinološke organizacije, s katero bi imela URZS sklenjeno pogodbo o sofinanciranju dejavnosti zaščite, reševanja in pomoči.

Humanitarci in prostovoljci

Predsednik in podpredsednica REPS Emil Urbancl in Darinka Lečnik-Urbancl pojasnjujeta, da sta v pogodbi, ki je bila sklenjena leta 2011, prostore pa so sicer uporabljali že prej (skupno skoraj 20 let), samo dva odpovedna razloga: če društvo več ne bi opravljalo humanitarne dejavnosti ali če za prostore ne bi skrbeli kot dober gospodar. "Izvršujemo javne naloge, smo nepridobitno društvo, humanitarci in prostovoljci v sistemu zaščite in reševanja ter civilne zaščite. Imamo tudi status humanitarne organizacije, status splošne dobrodelne organizacije, vpisani smo v vpisnik prostovoljnih organizacij, imamo status nevladne organizacije v javnem interesu. Z gotovostjo lahko rečemo, da tega večina slovenskih kinoloških društev nima. Pogodba o uporabi prostorov pa ni bila podpisana s kinološko zvezo, ampak z našim društvom, torej tudi po tej plati naš izstop iz krovne organizacije ne bi smel biti razlog za prekinitev pogodbe," navajata.

Člani društva REPS so torej pripadniki civilne zaščite in kot reševalci z reševalnimi psi zavedeni v posebni evidenci intervencijskih enot s posebnimi nalogami. "V obeh obdobjih, ko je bila in je še razglašena epidemija, smo s sklepom župana Mestne občine Maribor in odredbo poveljnika civilne zaščite MOM sklicani in razporejeni na opravljanje nujnih nalog. Sistem civilne zaščite je enoten za vso državo, ne glede na to, kje opravljamo svoje naloge," še dodata Urbanclova.

Stroški obračunani neustrezno

Dodajmo, da drugi najemniki v prostorih Izobraževalnega centra Pekre ostajajo - Društvo Gorska reševalna služba Maribor in Zveza radioamaterjev Slovenije z Radioklubom Maribor. Vodstvo društva REPS tudi zato meni, da je pravi razlog za odpoved pogodbe ta, da so že vrsto let opozarjali, da je sporazum o plačilu obratovalnih stroškov, ki je bil dodan k pogodbi, v njihovo škodo. Pisarna in skladišče, ki so ju koristili, sta skupaj velika 22 kvadratnih metrov. Z leti pa so med uporabnike prostorov razdelili še druge stroške IC Pekre, pri čemer celoten objekt meri 2800 kvadratnih metrov. "Pregledali smo obračune za nazaj in ugotovili več nerazumljivih zadev. Na primer, da je bilo v kakšnem letu porabljenih tudi 17.000 litrov vode samo za našo pisarno. Najverjetneje je to zaradi gasilskih vaj, a te porabe ne morejo prenesti še na nas. Porabo elektrike so obračunavali s treh števcev, pri čemer smo koristili samo luč, dostopa do interneta in telefona zaradi varnostnih razlogov zadnjih pet let nismo smeli imeti," poudarjajo v društvu.

Račune so reklamirali, pisali prošnje na različne konce, a v večini primerov niso dobili odgovora, kako to urediti bolj pravično, da se določi realen pavšal," dodaja Lečnik-Urbanclova. Skupaj so stroški narasli na 1167 evrov na leto. V URSZS očitek, da so prekinili pogodbo zaradi pritožb o stroških, zavračajo. Dodali so, da jih v času razglašene epidemije niso mogli oprostiti plačila, ker da za to ni zakonske podlage, četudi uporabnik prostorov ni smel uporabljati. Lahko bi jih oprostili le plačila najemnine, ki pa je v tem primeru tako ni bilo.

V petnajstih letih našteli 62 intervencij

V REPS izpostavljajo, da so vse stroške kljub nestrinjanju poravnali. "Morda kdo meni, da so ti zneski nizki. A za naše društvo je to veliko. Letno dobimo nekaj dotacij od lokalnih skupnosti, vendar ne dovolj, da bi jih lahko namenili za te stroške. Nabaviti moramo opremo, ustrezna oblačila za ekipo, vlagati v usposabljanja, oskrbo psov. Pes potrebuje tri do štiri leta rednih treningov, da je usposobljen za reševanje. Mi pa potrebujemo znanja tudi iz etologije-kinologije, poznavanja ruševin in hoje v gorah, vrvne tehnike, psihologije, orientacije, rokovanja s tehnično opremo, nudenja prve pomoči in tudi veterinarske pomoči," razlagata Urbanclova.

V minulih letih so torej veliko svojega dela in truda vložili v to, da so primerno usposobljeni, da se lahko v eni uri aktivirajo, ko jih pokličejo na pomoč. V petnajstih letih so našteli 62 intervencij, za katere morajo ne nazadnje dati v svojih rednih službah dopust, člani pa več osebnih priznanj in pohval za požrtvovalno delo na področju zaščite in reševanja, še sogovornika izpostavita, kako je bilo njihovo delo v preteklosti tudi javno priznano.

Ob tem se vprašaš, zakaj

In kako naprej? "Primorani smo bili najeti garažo, kjer bomo začasno spravili svojo opremo, in ob tem seveda plačamo tržno najemnino. V tako kratkem času ni bilo mogoče najti primerne pisarne. Tudi z mariborsko občino smo bili v stiku, pa s posameznimi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi, kjer pa prav tako nimajo prostorov."

"V takšni stiski še nismo bili," pove Urbancl-Lečnikova. "V preteklosti smo pomagali drugim, sedaj, ko sami potrebujemo pomoč, te ni, in to ravno od institucij, za katere smo pomembne in zahtevne naloge, ki presegajo prostovoljstvo, opravljali profesionalno, brezplačno, z veliko mero strokovnosti. Velikokrat smo nevarnostim izpostavljali sebe in naše pse. In ob tem se vprašaš, zakaj. Mi sicer vemo. Ker ko človeku, ki potrebuje pomoč, ali svojcu, ki pričakuje, da najdemo njegovega bližnjega, pogledaš v oči, ta neizmerna hvaležnost ne potrebuje besed in ne plačila. Ko pa se potem to poveže z uradniki, ki so videli naravo in človeka v stiski samo iz svojega fotelja, a potem odločajo o tvoji usodi, je zgodba povsem druga," je še ogorčena Urbancl-Lečnikova.