V prvem in drugem valu epidemije so kino dvorane zaprte že 185 dni, kar tudi to branžo spravlja v veliko negotovost. V krču se je znašel tudi Maribox, ki je lansko leto končal z okoli 300.000 evri izgube, upad prihodka iz kina je bil 70-odstoten. "Ukrepi in subvencije stanje nekoliko blažijo, ampak daleč od tega, da bi lahko rekli, da je stanje takšno, da nam omogoča preživetje, ne da bi se za pokrivanje tekočih stroškov dodatno zadolževali," je o težkih časih povedal Stipe Jerić, direktor družbe Projektor, ki upravlja kino center ob Dravi.
Zakaj so maše pred kinom
Kot pravi, jim trenutno večje težave kot finance povzroča komunikacijski mrk pristojnih ministrstev. Kino operaterji si namreč želijo, da vlada, kot so to naredili v drugih državah, predvidi datum, kdaj bi lahko bili znova odprti, pa četudi ta ne bi bil fiksen. "Italija je datum postavila na 5. marec, pri nas pa moramo preprosto čakati in iz dneva v dan ugibati, kdaj lahko kaj pričakujemo. In to nam povzroča velike preglavice, saj ne moremo planirati, kdaj bomo kaj naročali, mi pa smo odvisni od tujih trgov in distributerjev," opozarja sogovornik.
Po trenutnem covid semaforju bi lahko kinodvorane odprli šele v zeleni fazi, čeprav, izpostavlja Jerić, verodostojne študije kažejo, da se aerosoli v dvoranah s sodobnim prezračevalnim sistemom, kot ga imajo tudi v Mariboxu, ne širijo tako, da bi povzročali okužbe. "Vse kaže, da je obisk kina, gledališča ali koncertov ob primernih ukrepih in tehničnih zmogljivostih dvoran varen. Tudi zato je za nas nerazumljivo, zakaj je kino še vedno uvrščen v zadnjo kategorijo odpiranja oziroma med dejavnosti, ki so po tej oceni najbolj nevarne. Še maše so lahko prej kot kino," razmišlja direktor Projektorja.
Investicije prestavljene za nedoločen čas
Maribox ima 13 zaposlenih, vse, razen enega, so poslali na čakanje. Odpuščanj ni bilo, so pa brez vseh prihodkov ostali številni pri njih angažirani študentje. Kot pravi Jerić, so morali odpovedati ali zmanjšati koriščenje določenih storitev, a kljub temu vzdrževalni stroški za 30.000 kvadratnih metrov velik objekt ostajajo zajetni. Zanje je od oktobra do decembra deloma prispevala država, ali bo z ukrepom nadaljevala tudi v novem letu, nimajo informacij, razlaga Jerić. "Mi bomo, ko bo to mogoče, zagotovo odprli vrata, ne vem pa, ali bodo tega sposobni tudi drugi. Bojim se, da ne vsi," stanje v panogi ocenjuje vodja Mariboxa. Za opis razmer smo zaprosili tudi mariborski kino center Cineplexx, vendar na naša vprašanja ni odgovoril.
Čeprav bodo v Mariboxu krizo preživeli, bo cena visoka. Letos bo poslovanje predvidoma za 40 odstotkov slabše kot v letu 2019, na številke izpred epidemije pa bi se lahko vrnili šele leta 2022, ocenjuje Jerić. Svoje načrtovane investicijske projekte v kino dejavnost bodo morali zaradi izgube in kredita tako prestaviti za nedoločen čas. Po besedah sogovornika se bo, ker v času epidemije ni bilo mogoče izpeljati določenih postopkov, vsaj za leto dni zamaknil tudi na 40 milijonov evrov ocenjen gradbeni projekt njihovega poslovnega partnerja, KD Groupa, ki želi pri Mariboxu ob Dravi zgraditi novo poslovno-stanovanjsko stolpnico in več drugih objektov.
Nekaj negotovosti je sicer tudi zaradi zmanjšane filmske produkcije in selitve številnih filmov na VOD-platforme (video na zahtevo), a filmske ekipe po svetu znova zaganjajo svoj posel, kar nekaj večjih filmskih naslovov pa je na čakanju. "Sproščeni bodo verjetno že v poletnih mesecih, največ naslovov pa bo od oktobra dalje. Tudi novi Bondov film," še napove Jerić.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
