(MB-TEDEN) A je res Arsenovič kriv za vse podražitve?

Nedavna podražitev ravnanja z odpadnim blatom iz Centralne čistilne naprave v Dogošah je, razumljivo, med Mariborčani naletela na negativen odziv. Kako tudi ne bi, ko pa se je v zadnjem letu dni podražila praktično celotna paleta cen, ki jih narekuje mariborska občina. Že drugo leto zapored tako bistveno več plačujemo za ravnanje s smetmi, občutno dražja je pitna voda, podražili so se kanalščina, vrtci, parkiranje, pogrebi, avtobusni prevozi, odvoz s pajkom ... Povprečno gospodinjstvo za omenjene storitve tako mesečno zdaj plačuje že za dobrih deset evrov več kot lani, tisti z otroki v vrtcih še nekaj več.
V takih primerih je seveda priročno pri roki imeti strelovod in novi župan je za to še kako primeren. Pa vendar, a je res Arsenovič kriv za vse podražitve? Odgovor je nikakor ne. Del podražitev je namreč posledica dviga minimalne plače, preostanek pa je mogoče pripisati podfinanciranju občin s strani države ter prejšnjima županoma, Andreju Fištravcu in Francu Kanglerju. Oba sta leta dolgo populistično zadrževala cene javnih podjetij in to počela tako dolgo, da je balon enkrat pač počil. Vsem nam v obraz.
Kljub temu se je Arsenovič z vsemi omenjenimi podražitvami pri Mariborčanih zadolžil. Če že sledi samo gospodarski logiki, da torej tudi javna podjetja ne morejo delati pod ekonomsko ceno, potem mora od njih zahtevati, da svoje delo opravljajo temeljito, predvsem pa preprečiti ekscese, kot je denimo sortirnica, kjer so v zasebne žepe očitno izpuhteli milijoni. V preteklosti je bilo v Mariboru takih polomov že (pre)več, naj spomnimo samo na nakup zemljišč za toplarno ali Marifarm, a so vsi po vrsti ostali brez epiloga. Zanašajoč se na dosedanje izkušnje, tudi z državne ravni, sicer upanja, da bodo odgovorni za ta fiasko kdajkoli odgovarjali, resnici na ljubo ni prav veliko.