(MB-TEDEN) Arsenovičev Trulpagat

Mariborski župan Saša Arsenovič je v drugi polčas mandata krenil silovito: mestni svet je kljub nekaterim pomislekom z veliko večino potrdil zgodovinsko visok proračun za leto 2021, obenem je sprejel tudi proračun za zadnje leto mandata. Z najpomembnejšima dokumentoma lokalne skupnosti je Arsenovič položil karte na mizo - kaj se še bo naredilo v naslednjih dveh letih (obnove Vojašniškega trga z objekti, nabrežja Lenta, Mestnega parka, zahodne tribune Ljudskega vrta), kaj se bo v tem času začelo graditi (Center Rotovž, kanalizacijsko omrežje) in kaj se prestavlja na naslednja štiri leta (zdravstveni postaji Tezno in Tabor, obnova Mariborskega otoka, dokončna prometna rešitev na osi vzhod-zahod).

Za uresničitev ambicioznih načrtov je Arsenovič stave postavil visoko. Z dodatnim najemanjem milijonskih kreditov bo stanje zadolženosti občine ob koncu mandata že skoraj 60 milijonov evrov, pri številnih ključnih načrtih se v prihodnosti računa na izdatno evropsko in državno sofinanciranje, za pravo ceno bi prodali veletrgovca z zdravili Farmadent. A to ni hazarderska loterija, kot smo na rezultate trepetali v mandatih župana Fištravca, ampak premišljena strategija, ki temelji na strokovno pripravljenih projektih, sposobni ekipi okrog župana in argumentih o podfinancirani občini, ki jih državna politika ne bi smela več ignorirati. To ni hišica iz kart, ki jo lahko podre vsaka sapica, ampak smela napoved trulpagata s solidnimi možnostmi, da se pagata "pripelje domov" (kdor ne pozna taroka: to je posebna igra, ki prinese veliko točk).

Kljub dobrim kartam pa Arsenovič s svojim trdim pristopom točke tudi izgublja. Pregled investicij po mestnih četrteh in krajevnih skupnostih je razkril šokantne razlike: če bo v štirih letih na vsakega prebivalca iz MČ Magdalena porabljenih 3410 evrov in v MČ Center kar 7696 evrov, je znesek na Pobrežju pičlih 133 evrov. Da se preveč javnega denarja vlaga v središče mesta, torej niso samo posamični kriki iz obrobnih krajevnih skupnosti, ampak s številkami črno na belem dokazana realnost. In prav bi bilo, da bi mesto, ki je rado kritično do centralizirane države, poskrbelo tudi za bolj enakomeren razvoj občine.

Se pa na tej točki znova odpre vprašanje, zakaj je župan tako osredotočen prav na investicije v mestnem središču. Od izvolitve se otepa očitkov o prednostnem urejanju okolice svojih nepremičnin in pojasnjuje, da gre za investicije z evropskim sofinanciranjem, ki so bile načrtovane že pred volitvami 2018. Na tankem ledu navzkrižja interesov bi moral župan Arsenovič še posebno paziti na podjetnika Arsenoviča, ki je navajen, da je vse po njegovo, a mu to ne uspe vedno. Pri Festivalu Lent, ki bo prihodnje leto praznoval 30 let, se je očitno zaradi ranjenega ega odločil, da bo financiranje zmanjšal kar za polovico, obenem pa je festivalske odre umestil v bližino svojega Žičkega dvora. Nič ni narobe, če imata z Rukavino različne poglede na prihodnost festivala, ki potrebuje tudi nekaj prepiha, toda užaljeno odtegovanje denarja gotovo ni prava pot do najboljšega kompromisa - za mesto. S takšnim odnosom samo povečuje število tistih, ki mu bodo skušali ukrasti pagata.