(MB-TEDEN) Javne dražbe stanovanj zlata jama (za bogate)

Jasmina Cehnar
24.04.2021 02:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Kako bi bile (občinske) javne dražbe bolj po meri reševanja stanovanjske problematike občanov oziroma državljanov ...
Jasmina Cehnar

Mariborski nepremičninski trg je ponorel. Na obrobju mesta kot gobe po dežju rastejo novi stanovanjski kompleksi, ki se z oznako "nadstandardni" oglašujejo po vrtoglavih cenah, te v nebo rastejo tudi za stanovanja, ki se, če so kolikor toliko urejena, prodajajo kot po tekočem traku. Pravzaprav je trg rabljenih nepremičnin precej izpraznjen, prave izbire sploh ni. Kvadratni meter stane že okoli 1500 evrov, marsikdo pa cene navije krepko prek dva tisočaka. Nič bolje ni na trgu oddaj nepremičnin. Priti do (ugodnega) najema je težka misija, mnogi so prisiljeni v alternativo izven mesta. Cene pa rastejo, s tem pa tudi možnost nepremičninskega balona.

Priti do svojega, še posebej prvega stanovanja v Mariboru za navadne smrtnike še nikoli ni bilo tako težko. Ne le visoke cene, zlasti družine pri najemu kredita omejuje novi zakon, ki dostop do denarja, še bolj kot prej, daje tistim, ki ga imajo, ne tistim, ki ga potrebujejo. Kapitalsko močnim banke na vrata trkajo s posojili po smešnih obrestnih merah, sami pa zaradi gospodarske negotovosti, kdo tudi zaradi uvedbe ležarin na depozite, na veliko vlagajo ravno v varne hiše in stanovanja.

Zato so javne dražbe še toliko bolj dobrodošle, saj vsaj teoretično možnost dajejo tudi manj premožnim. V plesnivi kopalnici, preperelih okenskih okvirjih, stranišču v solasti, muzejskem pohištvu ali olupljeni fasadi sicer marsikdo vidi le kup stroškov in dela. Pri vse več iskalcih stanovanj pa te slabosti prevagata nizka izklicna cena in potencial. Dražbe so tako v zadnjih letih postale javni dogodek, nič več niso peskovnik zaprtega kroga dobro obveščenih, možnosti vnaprejšnjih dogovarjanj, tudi zaradi e-dražb, skorajda več ni. To špekulante seveda jezi. "Takoj ko je objavljeno v Večeru, je konec," smo tako lahko slišali bentenje nekaterih, ogorčenih nad množico ljudi, ki si je te dni ogledovala odslužene nepremičnine javnega sklada in občine. V zelje pa lokalnim iskalcem poslovnih priložnosti poleg boljšega oglaševanja hodi tudi kapitalsko močnejša in vse številnejša konkurenca od drugod, ki se ji mariborske cene - v Ljubljani se stanovanja v centru prodajajo za 4000 evrov na kvadratni meter in več - še vedno zdijo smešne.

Po drugi strani pa imajo investitorji na dražbah vseeno veliko prednost. Navaden občan zaradi kratkih plačilnih rokov nima prav veliko časa urediti kredit, tudi stanovanje si lahko praviloma ogleda le enkrat, pa še to v službenem času na točno določen dan. Življenjsko odločitev je tako treba sprejeti na horuk. Zato bi veljalo razmisliti, kako bi bile (občinske) javne dražbe bolj po meri reševanja stanovanjske problematike občanov oziroma državljanov. Ker zdaj so s tem, ko ta stanovanja kupijo v glavnem investitorji, jih obnovijo in drago oddajo ali prodajo, le del sistema, ki na trgu viša končne cene in ostaja zlata jama za bogate.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta