Očitke, da se ureja in vlaga zgolj v historično središče mesta, kjer ima zaradi Galerije Gosposka, Hotela Maribor in Žičkega dvorca tudi lastne poslovne interese, je mariborski župan Saša Arsenovič, kot kaže, vzel resno. Čeprav njegov zagovor, da se v centru mesta izvajajo tudi projekti (stadion Ljudski vrt, Center Rotovž, Pristan, Glavni trg ...), ki so pomembni za vse občane in ne le za tiste, ki živijo v centru, pije vodo, so razlike v financiranju posameznih predelov mesta vendarle precejšnje. Kot je pokazala analiza proračunov med letoma 2019 in 2022, bo v tem obdobju na vsakega občana MČ Center vloženo 7696 evrov, na občana MČ Pobrežje pa le 133 evrov.
Tako ne preseneča, da se je Arsenovič vendarle odločil obuditi stike z najožjimi deli občine, kar je sicer v preteklosti bila stalna praksa nekaterih županov. Skupaj s podžupanom Samom Petrom Medvedom in ekipo se tako že dva meseca seznanja s problemi in potrebami mesta tam, kjer jih najbolje poznajo, torej v enajstih mestnih četrtih in šestih krajevnih skupnostih. Kljub temu da tam menijo, da bi bili ti obiski nujni že prej, potezo župana brez izjeme pozdravljajo. Nanje so se po večini tudi zelo dobro pripravili in vodstvo občine pričakali s spiski bolj ali manj urgentnih problemov, ki bi jih bilo v zadovoljstvo krajanov treba rešiti prioritetno. Najpogostejši in vsem skupni so seveda infrastrukturni, predvsem tam, kjer še leta 2021 nimajo urejenih niti najbolj osnovnih zadev, kot so vodovod ali kanalizacija ter ceste, pa do bolj specifičnih, kot so na primer občinski načrti s hipodromom v Kamnici, območjem nekdanjega motela v Bresternici, novo zdravstveno postajo in potencialno gradnjo obrata za termično izrabo odpadkov na Teznem, novega urbanega centra na Pobrežju ...
Dvosmerna komunikacija in pobude od spodaj navzgor, ki ne tečejo zgolj v okviru participativnega proračuna, bi vsekakor lahko pozitivno vplivale na bolj enakomeren razvoj mesta, čeprav je jasno, da vseh nakopičenih problemov nikakor ne bo mogoče rešiti čez noč, kaj šele naenkrat. Šele na omenjenih sestankih je bilo namreč mogoče dobiti pravi uvid, s kolikšnimi in kakšnimi težavami vse se soočajo občani, pri čemer se je pokazalo, da za zadovoljstvo ni nujno zgraditi novega stadiona, ampak je včasih dovolj že kje postaviti prometni znak, namestiti koš za smeti ali obnoviti igrala na otroškem igrišču.
Ali župan Arsenovič z obiski mestnih četrti in krajevnih skupnosti misli resno ali pa je to zgolj piar poteza, se bo pokazalo že kmalu. Bi pa lokalna decentralizacija lahko bila dobra popotnica za župana, ki je nedavno prevzel tudi vodenje razvojnega sveta vzhodne regije, katere osnovni cilj je prav prenos oblasti na nižje ravni upravljanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
