(MB-TEDEN) Mariborska kramarija

Kar je za nekoga odpadek, je za drugega lahko zaklad. To je lajtmotiv vseh kramarskih sejmov po svetu. Ker bolšjaki simbolizirajo blagostanje nekega kraja in njegovih prebivalcev, je očitna korelacija - bolj kot je mesto bogato, bolj pestri, bogati dragocenosti in razviti so njegovi sejmi. Recimo 150 let stari pariški Marche aux Puces, kjer je mogoče najti vredne starine in ki gre s časom tako naprej, da nudi celo dostavo na dom, ali pa neki newyorški sejem, ki daje 25 odstotkov svojega profita v dobrodelne namene, je pisal The Independent.
Zato je težko slepo prikimati pristranski oceni, da je bolšji sejem v Mariboru največja ali velika zgodba o uspehu. Četudi katera od teh besed drži. Faktorja, da ima 25 let in nekaj tisoč obiskovalcev, četudi bi upoštevali podkriterij delovanje v štajerskem okolju, za briljantnost pač ne moreta biti zadostna. Pritiče mu kakšen manj povzdignjen pridevnik. Več tisoč obiskovalcev beležijo tudi nogometaši, gledališčniki, lentovci in še kdo v Mariboru, ki deluje več kot četrt stoletja. In še nekaj je. Za bolšjak takšna številka ljudi niti ni čudežna, presenetljiva. Sejmi so del prastare trgovske dejavnosti, ki imajo zagotovljeno klientelo, še toliko bolj danes, v času masovnega potrošništva, ko je človekovo najljubše razvedrilo nerazsodno kupovanje. Kolesje poganja še propagandna mašinerija s štancanjem nasvetov in televizijskih oddaj, kako preprodajati in barantati do bajnega dobička.