Lep in miren vikend sem zaželel županu Saši Arsenoviču po kratkem pogovoru, nekaj trenutkov po njegovem posredovanju na Trgu Leona Štuklja, ko je 11. septembra zaprl pot skuteristu, ga prijel za roko in mu vzel ključe. "Lep dan je bil. Vse do sedaj," je odvrnil. Se je takrat zavedal, da je storil napako? Bi jo priznal, če bi se tega zavedal? Bi ravnal enako, če bi vedel, da ga nekdo opazuje? Verjetno bi, saj je po koncu "šolanja" prekrškarja kar sam dejal, naj na to temo napišemo članek. Še nekaj dni sem premišljeval o početju prvega med enakimi, o njegovi pretirani reakciji, ki pa je bila hočeš nočeš storjena v dobri veri.
Incident se bere in razlaga kot satira ali prizor iz kakšne manj demokratične dežele. Po objavi članka so se zvrstila različna mnenja - eni ravnanje mariborskega župana podpirajo, češ da je s tem naredil nekaj dobrega, drugi ga obsojajo. Saj ne, da si družba čislane oblike demokracije ne zasluži, a pričakovali bi bolj jasno kolektivno stališče do županovega vedenja. Že res, da se je na podoben način v preteklosti po mestu sprehajal tudi kakšen drug župan, lokalni šerif, opozarjal ljudi na nepravilnosti in požel odobravanje. Toda v Arsenovičevem primeru cilj ne posvečuje sredstev, sploh zato, ker bi se lahko reševanja problema lotil drugače.
Da posredovanje župana Arsenoviča ni bilo njegovo prvo in da redno beleži prekrške v središču mesta, je priznal sam. Na varnostnem sosvetu, sklic katerega je mimogrede pravilna pot v luči reševanja problematike, je mariborski župan omenil več sto fotografij kršitev, predstavniki policije pa so mu predlagali, naj represivno ravnanje prepusti pristojnim, s čimer se je strinjal. Arsenovič je za Večer poudaril, da ni postal župan, da bi gledal stran, za pretirana dejanja pa se ni pokesal.
Nihče si v coni za pešce ne želi divjanja skuteristov, ki ogrožajo sprehajalce, prav tako tja ne sodijo druga motorna vozila in tudi ne prehitri vozniki koles, ki med vožnjo pogledujejo na mobilni telefon, kot to počne župan sam. Si pa večina Mariborčank in Mariborčanov prav tako v mestu ne želi novega lokalnega šerifa.
S podcenjevanjem ljudi si politiki ne delajo usluge. Prav tako si usluge ne dela Arsenovič, ko, čeprav v dobri veri, presega svoja pooblastila, kritike in nasvete pa, vsaj tako se zdi, prvenstveno ignorira. Če želi biti kot župan dober zgled občankam in občanom, naj mesto na bolje spreminja tudi s primerno mero samorefleksije, denimo kot varen voznik kolesa v coni za pešce. In s premišljenimi potezami ter reakcijami, četudi gre na trenutke razumeti njegovo vzkipljivost, a je to treba obsoditi. Skrbi, da se je pod objavo članka o problematiki v coni za pešce in ravnanju župana zvrstilo več pričevanj, ki ne gredo v prid županu.
Maribor ne bo lepši in bolj prijazen za življenje le z infrastrukturnimi posegi, milijonskimi projekti in večjim ugodjem v središču mesta. Maribor bo boljši tudi z bolj zdravimi odnosi, prizemljenostjo odločevalcev in njihovim zavedanjem, kakšne pristojnosti imajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
