(MB-TEDEN) Odpadki naši vsakdanji

Branka Bezjak
10.04.2021 04:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ni veliko izgovorov, zakaj nezaželene stvari še zmeraj pristanejo na neustreznih mestih.
Andrej Petelinšek

Mariborčani po podatkih komunalnega podjetja Snaga relativno dobro ločujemo odpadke. Lani so iz gospodinjstev zbrali 67 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, leto pred tem 62 odstotkov. Delež se torej viša. A stanje na terenu je še daleč od zadovoljivega. Rezerve so še tako pri ravnanju ljudi kakor pri koncesionarju za ravnanje z odpadki in ne nazadnje pri Mestni občini Maribor. V zadnjem času sicer Snaga izvaja akcije pregledov smeti, s katerimi (za sedaj) zgolj ozavešča, informira ljudi, kam umestiti kateri odpadek. V teh dneh je po mestu enota, kamor je mogoče odložiti različne nevarne odpadke. Enkrat na leto lahko gospodinjstva naročijo brezplačen odvoz kosovnih odpadkov, zbirna centra vse leto sprejemata kopico odpadkov, večino brezplačno. Ni torej veliko izgovorov, zakaj nezaželene stvari še zmeraj pristanejo na neustreznih mestih.

Ljudje smo pač radi "komod". In ko se to poveže še z nevednostjo (najbrž gre sicer bolj za ignoranco), potem imamo hrano med embalažo, v bioloških odpadkih cigaretne ogorke, v zabojniku za steklo karton, nasmetene ulice, parke, gozdove ... Slika celotnega (ne)delovanja sistema pa se kaže na tako imenovanih ekoloških otokih. Kak dan pred predvidenim odvozom so podobe naravnost grozljive.

Čezmerno natrpani zabojniki, ob njih pa še kopica naloženih smeti, ki tja v veliki meri sploh ne sodijo. Zato čudijo odločitve občine, da zmanjšuje število teh mest. In sicer z razlago, da jih je nadpovprečno veliko in da so tudi ob zmanjšanju še dovolj dostopna. Toda ko imajo ljudje pred sabo še nedavni občuten dvig cene odvoza odpadkov, to zagotovo ni spodbuda, da bi vztrajali pri vzornem ločevanju. Kaj storiti, da ti otoki hkrati ne bodo še bolj kazili mesta, je sicer precejšen izziv. Umestitev zabojnikov pod zemljo, do katerih se dostopa s posebnimi karticami, je ena od možnosti, čeprav draga. Podobno je pri večstanovanjskih zgradbah, kjer se lahko dajo zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov pod ključ, da se nato ve, kdo ima dostop, in se tudi odkrivanje kršiteljev olajša.

Predvsem pa je treba ljudem jasno sporočiti, kakšni strategiji sledi mesto. Kakšni so načrti in v kakšnem časovnem okvirju jih bomo dosegli ter s katero tehnologijo, principom ravnanja z odpadki? Pod prejšnjim županom smo poslušali pravljice o sortirnici, ki naj bi "vse počela" namesto nas, še več, podjetje naj bi služilo, mi pa bi imeli nižje zneske na položnicah. Nekoliko so jim jo res zagodli tudi državni predpisi in dovoljenja, a dejstvo je, da še več let ne bo predvidenega učinka, najeti kredit pa medtem slabi Snago.

Prihodnji dve soboti zapored bo možnost, da vsak zase in obenem skupaj nekaj naredimo za svoj okoliš. Da v okviru občinske čistilne akcije poberemo odpadke iz narave, četudi nismo mi smetili. Tisti, ki so, se tako očitno ne zavedajo posledic svojega ravnanja. Lahko pa smo mi dober zgled.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta