Po sedmih letih se na Mariborskem Pohorju končuje Marpromova era. V naslednji smučarski sezoni naj bi žičnice zagnali Športni objekti Maribor, preoblikovani v novoustanovljeno javno podjetje Šport Maribor. Na nek način je smiselno, da smučarijo namesto avtobusarja vodi za šport specializirano podjetje, po drugi strani se poraja vprašanje, zakaj predčasno prekinjati koncesijo in spreminjati nekaj, kar dobro funkcionira. Še zlasti, če bodo smučišča predana nekomu, ki zaradi grmade organizacijsko-finančnih težav vzbuja velike dvome o sposobnosti kvalitetnega upravljanja.
Resda je prezaposlitev 60 delavcev iz Marproma k novemu upravitelju lahko zagotovilo, da ne bo velikih izvedbenih težav, a za uspešno smučarijo je treba dihati s Pohorjem. Sedanji pohorski šef Majhenič se je po začetnih spodrsljajih tega kar dobro naučil. Od zasebnikov mu je z osebnim pristopom vsakokrat uspelo dobiti soglasje za uporabo zemljišč, znal se je približati včasih muhastim pohorskim delavcem, tudi tako, da je sedel v teptalnik in sam urejal proge. Vpet je (bil) do te mere, da je ob vsaki stopinji po sveže steptanem smučišču izgubljal živce ali javno žugal, da brezplačnih smučarskih vozovnic za mariborsko elito pri njem ni. Da bi se velikokrat nedostopni Mežnar angažiral s podobno vnemo, si je težko predstavljati.
A vsesplošno nezaupanje je bilo na začetku močno tudi do Marproma, ki se je v postečajni pohorski kaos spustil prisilno in čez noč, tik pred zimo, brez kadra, opreme in znanja. Lomil se je tudi na polenih, ki so mu jih pod smučke metali predhodni gospodarji Pohorja. Vmes pa na primitiven način odgovarjal kritičnim smučarjem, se kregal s Smučarskim klubom Branik, Termami Maribor in podizvajalcem, ki je urejal pohorska smučišča. Zaradi šušmarjenja tedanje občinske oblasti je Marpromova upraviteljska zmeda na Pohorju trajala kar dve zimi, nato pa je leta 2016 vendarle dobil 15-letno koncesijo in se dela resno lotil.
Od takrat razen pomanjkanja snega in mraza na mariborskem smučišču ni bilo večjih pretresov. Mariborčani so kdaj še potarnali zaradi muzejskih naprav ali previsokih cen vozovnic, a so avtobusnega prevoznika na snegu sprejeli, ta pa je v domači breg vložil tri milijone evrov in na njem precej postoril. Zlasti posodobil zasneževalni sistem in legaliziral kolesarski park, s čimer je dvignil vse bolj ključno poletno sezono.
A v Marpromu so zdaj vseeno zadovoljni, da Pohorje predajajo drugemu. Žičničarstvo jih je finančno izčrpalo in jemalo fokus z osnovne dejavnosti. S kakšnimi občutki Pohorje prevzemajo Športni objekti, ni znano, najbrž pa niso navdušeni, da v svojo kolekcijo dotrajanih objektov dobijo še en star sistem, ki bo zaradi neugodnih klimatskih razmer pozimi pogosto prinašal minus, zahteval pa bo nadaljnja milijonska vlaganja, strateško vodenje in ogromno angažmaja v lokalni skupnosti. Že Partnerstvo za Pohorje, ki ima na Mariborskem in Areškem Pohorju velike infrastrukturne in povezovalne ambicije, bo za novince velik izziv. Mu bodo kos? Počakajmo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
