Plagiatorji na univerzi nimajo kaj iskati. Pika. Spoštovanje avtorskih pravic je sveto, posebno znotraj akademske skupnosti. Zato je prav, da so mariborski senatorji rekli stop redni profesuri preprodajalca diplome Klavdija Logožarja. In zato je prav, da so že kritične medijske objave ustavile poskus habilitacije Rika Novaka, prodajalca diplom po naročilu, ali Karmen Erjavec, ki naj bi bila serijsko potvarjala svoje znanstvene objave. In zato je prav, da je univerza pretresala tudi domnevni poskus plagiatorstva profesorja prava Boštjana Brezovnika.
Kar ni prav, je, da se je slednje zgodilo šele sedaj, namesto najpozneje leta 2014, ko je Brezovnik šel skozi postopek izvolitve v izrednega profesorja. Takrat so bili na Pravni fakulteti tiho. Ker jim je tako očitno ustrezalo. Zdaj pravnikom, ki ne morejo preboleti, da so se s svojimi honorarji za predbolonjske študente znašli v osrčju revizijske afere, ustreza nekaj drugega. Brezovnikov greh iz preteklosti je postal priročno sredstvo eliminacije, ki, mimogrede, ni imelo nobenih posledic za soudeleženega v sporni zadevi Jana Žana Oplotnika, ki je brez praske izšel tudi iz afere Logožar. Brezovnikov tesni sodelavec je medtem postal redni profesor pa še prorektor, v. d. rektorja, rektorski kandidat ... Če ima univerza res enake vatle za vse, kot trdi rektor Zdravko Kačič, ki se je v zadnjem času lotil razčiščevanja več zadev, povezanih z Brezovnikom, bi morala zdaj Oplotniku odvzeti redno profesuro. Kakopak se to ne bo zgodilo, saj odgovornost v dotičnem primeru ni bila nikoli nedvoumno ugotovljena. Že zato bi bilo korektno, da bi se imel padli Brezovnik pred svojimi kolegi možnost zagovarjati.
Zdaj pravnikom, ki ne morejo preboleti, da so se s svojimi honorarji za predbolonjske študente znašli v osrčju revizijske afere, ustreza nekaj drugega