Zgodba o svojevrstnem everestingu na mariborski občini, v kateri so se najtesnejši sodelavci župana Arsenoviča po plačni lestvici povzpeli tako bliskovito, da so se mnogi zaposleni v gospodarstvu samo nejeverno spogledali, ima kot vsaka zgodba vsaj dve plati. Pa v tem primeru ne bomo zahajali v primerjave med javnim in realnim sektorjem, ko imajo nekateri v času epidemije stabilne službe in številne dodatke, drugi pa se sprašujejo, kako bodo preživeli do naslednjega meseca. Čeprav so za kontekst naslednjega izhodišča še kako pomembne: ali gremo v Mariboru skupaj na Mount Everest, kot je ob izvolitvi napovedal Arsenovič, ali pa konec leta 2018 nismo najboljše razumeli, za koga je predviden "mariborski everesting" oziroma razvojni preboj?
Če ne skočimo na prvo žogo, kar sicer v najbolj nogometnem mestu v državi radi počnemo, moramo iz širše perspektive dosedanjega mandata in zgodovinskega spomina ugotoviti, da dobre plače v kabinetu župana - kar, mimogrede, sistem tudi omogoča - niso razlog za razglasitev izrednih razmer. Ob rekordnem številu zaposlenih na občini je proračun lani zabeležil tudi rekordno realizacijo, kar pomeni, da je županova ekipa krepko zavihala rokave in tudi z evropskimi milijoni počasi premika projekte, ki so v preteklosti žal prevečkrat obtičali. Mesto, osvobojeno političnih afer, zavoženih investicij in zamujenih priložnosti, se je prepustilo ambiciozni odpravi na najvišji vrh sveta, a to še ne pomeni, da od vodstva ne pričakuje in tudi zahteva maksimalne odgovornosti pri ravnanju s skupnim denarjem. Pretekle izkušnje - kako je bila vodja Kanglerjevega kabineta imenovana za prokuristko Farmadenta s plačo 9900 evrov ali kako je bila vodja Fištravčevega kabineta pravnomočno obsojena na pogojno kazen zaradi zlorabe uradnega položaja - narekujejo previdnost.
S primeri plačnega everestinga, političnega kadrovanja in vzvišenim pristopom do izzivov kulturnega in nevladnega sektorja Arsenovič izgublja predvsem legitimnost za sprejemanje najtežjih odločitev. Njegov mandat so namreč zaznamovale tudi številne podražitve storitev, uvedba tržnih najemnin za prostore društev, obeta se več plačljivih con za parkiranje ... Ko ljudem jemlješ, moraš biti sam za zgled. Ker s tem, ko pri rekordnem proračunu Rdečemu križu vzameš 30 tisoč evrov, v svojem kabinetu pa izplačuješ vse možne dodatke, meščane razdeliš na naše in vaše ter v bistvu sporočaš, da je več odprav na Everest.
Novi predsednik vzhodne kohezijske regije ima zgodovinsko priložnost, da okrepi položaj Maribora kot upravnega, gospodarskega, kulturnega, zdravstvenega, izobraževalnega in športnega središča severovzhodnega dela države. Ob izvolitvi je obljubil enakovreden razvoj, transparentno komunikacijo, strokovno organiziranost in povezovanje vseh akterjev. Odličen recept tudi za vodenje mesta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
