Tatjana Vrbnjak
Že nekaj desetletij je mogoče v mnogih primerih (žal ne v vseh, kajti pogoj je, da je slušni živec nepoškodovan) s polževim vsadkom, elektronsko napravo, popolnoma gluhim omogočiti vstop v slišeči svet, svet zvokov. Prvi operaciji sta bili v Sloveniji izvedeni leta 1996 v UKC Ljubljana, prva operacija v UKC Maribor pa 2007.
"Po podatkih Janeza Rebola iz UKC Maribor in Sabe Battelino iz UKC Ljubljana je bilo doslej v Sloveniji operiranih 570 oseb, od tega 259 otrok. V zadnjih letih se zdravniki pogosteje odločajo za obojestransko operacijo polževega vsadka, še zlasti pri otrocih, saj obojestransko poslušanje omogoča lokalizacijo zvoka in boljše poslušanje v manj optimalnih pogojih, na primer v hrupu, skupini več ljudi, na razdalji," pravi logopedinja Katja Globevnik iz Centra za sluh in govor Maribor, kjer skupaj s še dvema kolegicama surdopedagoginjama izvaja rehabilitacijo gluhih in naglušnih otrok, mladostnikov in odraslih s polževim vsadkom. Trenutno imajo v obravnavi 28 otrok s polževim vsadkom in še več kot deset odraslih.
"Polžev vsadek je nevrološka proteza"
Polžev vsadek je v javnosti sicer že znan izraz, ve se, da je v pomoč gluhim, a kaj sploh je, na kakšen način deluje? "Polžev vsadek je najboljša nevrološka proteza, ki je trenutno na trgu. Človek ima več čutov in samo sluh je tisti, ki ga s polževim vsadkom lahko vrnemo. Gre za elektronsko napravo, ki z električnimi impulzi stimulira slušni živec in te dražljaje prenese v možgane, kar nam omogoča, da slišimo," pravi Katja Globevnik. Ob tem opozori na razliko med pojmoma slišati in poslušati: "Slišimo vse zvoke, moramo pa se naučiti ločiti oziroma razumeti, kaj slišimo. Pri poslušanju je več stopenj: prva je zaznava, nato je razlikovanje, prepoznavanje in nazadnje razumevanje. Mi zato rečemo, da naši možgani 'mislijo' zvok, torej razumejo to, kar je bilo povedano." Zato je operacija za vstavitev polževega vsadka samo osnova, prvi korak, ki mu mora slediti rehabilitacija. Zmotna je torej predstava, da lahko oseba takoj po vsaditvi polževega vsadka sliši oziroma vse razume in se vključi v slišeči svet - potrebna je rehabilitacija. "Še zlasti to velja pri otrocih, saj otrok, ki nima ostankov sluha, sploh ne ve, da zvok obstaja, kaj zvok sploh je. Otrok, ki je slišeč, posluša že v maminem trebuhu in potem celo prvo leto življenja."
Najbolj optimalno je otroka operirati v zgodnjem obdobju, ker so otroški možgani izjemno plastični in se tak otrok izjemno hitro navadi na poslušanje. Tako v svetu kot pri nas se operira otroke že pri desetih mesecih starosti pa do dveh let in pol oziroma treh let. Nekateri otroci so iz različnih razlogov sicer operirani tudi kasneje - lahko da otrok ni bil gluh ob rojstvu, ampak je bil naglušen in se je nato to slabšalo, lahko da ni bilo nič od tega, ampak je prišlo do postopnega upadanja sluha.
"Rehabilitacija odraslih je odvisna od tega, kdaj je oseba oglušela in koliko časa je bila gluha"
Starše učijo, kako naj z otrokom komunicirajo
In uspešnost tega posega? "Otrok s polževim vsadkom lahko, če nima drugih težav, razvije takšen govor, kot ga imajo njegovi slišeči vrstniki. A da bi to dosegli, je potrebna uspešna rehabilitacija. Izvajamo jo logopedi oziroma surdopedagogi, poteka pa preko igre. Otroke in starše učimo, kako preko igre osvaja besedišče, poslušanje in se seznanja s svetom zvokov. Zelo pomembna je edukacija staršev, ker imajo zelo veliko vlogo: mi smo z otrokom enkrat na 14 dni po eno uro, oni pa so z otrokom ves dan in lahko s svojim načinom komunikacije zanj zelo veliko naredijo. V življenju imamo vsak dan neke rutine in v teh rutinah lahko otroku predstavimo zelo veliko besedišča: ko velikokrat sliši ene in iste besede, si jih hitreje zapomni in jih kasneje začne tudi sam uporabljati. Starše učimo, kako naj z otrokom komunicirajo, kako naj ga spodbujajo, kaj sploh naj delajo z njim, da se bo naučil poslušanja. Otroci, s katerimi se veliko igrajo, veliko pogovarjajo, hitreje napredujejo," pravi Katja Globevnik.
Kakšen je polžev vsadek?
Polžev vsadek je sestavljen iz notranjega in zunanjega dela. Zunanji del polževega vsadka se nahaja na lasišču za ušesom. Ima mikrofon, ki sprejme zvoke iz okolja, in procesor, ki jih spremeni v električne impulze in jih preko oddajnika prenese v notranji del polževega vsadka, od koder gredo električni impulzi po slušnem živcu v možgane, kjer poteka proces poslušanja. Notranji del polževega vsadka je sestavljen iz sprejemnika in elektrod, ki jih vstavijo v polža (notranje uho). Zunanja enota polževega vsadka se vsakih nekaj let zamenja.
Tudi odrasli potrebujejo rehabilitacijo
Optimalen dosežek za otroka s polževim vsadkom je, da razvije govor in jezik, kot ga imajo vrstniki, in je torej kljub gluhoti polno funkcionalen v družbi. V manj optimalnih pogojih ima sicer še vedno lahko težave pri poslušanju - na primer težje sliši zvok preko medijev (zvočnika, radia, računalnika), zato bi morali biti na to pozorni tudi učitelji, vzgojitelji, če imajo v skupini otroka s polževim vsadkom. Pogosto se tudi pozabi na dejstvo, da ko oseba sname zunanji del polževega vsadka (na primer ko gre spat) ali pa ga ne uporablja iz kakšnega drugega razloga (na primer pri plavanju), ne sliši.
Odrasli s polževim vsadkom pri logopedu obiskujejo govorno-slušne vaje. "Rehabilitacija odraslih je odvisna od tega, kdaj je oseba oglušela in koliko časa je bila gluha - dlje kot je bila gluha in dlje kot so se neke sposobnosti izgubljale, več težav ima, da se na polžev vsadek navadi in se ponovno vklopi v okolje," pravi Katja Globovnik. Podobno kot se morajo tudi odrasli, ki dobijo slušni aparat, nanj navaditi, saj so njihovi možgani pozabili kup zvokov, ki jih nezavedno brišemo, ko poslušamo, in se, ko si oseba vstavi slušni aparat, naenkrat vsi pojavijo. "Odrasli uporabniki, ki imajo pri navajanju na polžev vsadek več težav, so za terapijo bolj motivirani in si je običajno tudi bolj želijo. Možnost, da se vključijo v obravnavo, je ponujena vsem," še pravi logopedinja.
