Mestni svet: Maribor bi po tem predlogu pokrajinske zakonodaje postal izolirana enklava

Mariborski mestni svetniki so se na nadaljevanju aprilske seje seznanili z osnutkom pokrajinske zakonodaje. Svetnikom jo je predstavil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, državni svet je namreč lani prevzel vlogo koordinatorja oživitve in vodenja procesa ustanovitve pokrajin. Kot je povedal Kovšca, za razliko od prejšnjih poskusov, ta prihaja s strani lokalnih skupnosti, v pripravo osnutka pa je bilo vključenih več kot 60 strokovnjakov z različnih področij, ki so pripravili zakon o ustanovitvi pokrajin in zakon o pokrajinah ter spremembe kar 176 drugih zakonov. "Pokrajine bi dejansko zaživele šele s spremembo vseh teh zakonov, čas, ki smo si ga za to zadali, je deset let. Opravili smo že posvete po večini slovenskih občin, do konca junija bomo pripombe uskladili in potem ugotavljali, ali se lokalne samouprave s tem strinjajo," je pojasnil Kovšca.

Kot je znano, osnutek predvideva ustanovitev desetih pokrajin, Štajerska bi imela sedež na Ptuju, sedež pokrajinskega sveta pa v Slovenski Bistrici, in dveh mestnih občin s posebnim statusom. Tega bi dobila Ljubljana in Maribor, pri čemer bi ti dve občini pristojnosti in naloge pokrajine izvrševali po svojih organih, kar pomeni, da volivci ne bi posebej volili pokrajinskega sveta.

Izločitev Maribora je neorganska, nezgodovinska

Takšno ureditev je kot nesprejemljivo ocenila že občinska delovna skupina za pregled osnutka, ocenila je namreč, da bi Maribor s posebnim statusom ostal samostojen otok znotraj Štajerske pokrajine: "Predlog takšne ureditve je težko razumeti, saj Maribor že zdaj predstavlja upravno, gospodarsko, kulturno, zdravstveno, izobraževalno in športno središče vzhodne kohezijske regije, pri čemer številni občinski zavodi in agencije opravljajo številne naloge za okoliške občine, ki bi kasneje bile prenesene na pokrajine. Pri tem ni jasno, kaj bi torej takšna ureditev pomenila za omenjene."

Enako so razmišljali tudi mestni svetniki. "To, da bo Maribor neka enklava v Štajerski pokrajini, ne more delovati. To je neorgansko, nezgodovinsko. Tudi ne drži, da bo imel Maribor enak status kot Ljubljana, ker ima ta zakon o glavnem mestu," je menil Željko Milovanović (Lista kolesarjev in pešcev). "Ta predlog pomeni obglavljenje občine, Maribor bo odrezal od Slovenije. To bi lahko razumeli le, če bi denimo dobili neki poseben ekonomski status, kot je denimo prostotrgovinska cona. Ob tem bi bilo recimo mariborsko letališče v drugi pokrajini, ne nazadnje pa bi bil v Mariboru samo še majhen delček Pohorja. To je nesprejemljivo," je dodal Primož Juhart (LPR).

Maribor naj si svoj status izbori s pogajanji

"Predlog je v tem pogledu res nenavaden, a ga je mogoče spremeniti," je menil Kovšca in Maribor napotil k pogajanjem s sosednjimi občinami. "Sedanja politična volja posameznih županov je, da skušajo ohraniti čim več avtonomije in se ne pridružijo pokrajini z velikim centrom, kjer bi svojo moč izgubili, mi pa ne želimo iti nasproti željam občin. Lahko obljubim, da bomo vaša mnenja upoštevali v variantnem predlogu, bi pa vas pozval, da v najkrajšem času organizirate srečanje z okoliškimi občinami in se z njimi o tem pogovorite. Šele na ta način lahko pridemo do predloga, ki bo sprejemljiv za vse. V nasprotnem primeru bo državni svet tekel maraton in skušal vse znova spraviti za skupno mizo," je poudaril Kovšca.

Na vprašanje Igorja Jurišiča, kako bodo pokrajine financirane in ali bo v tem pogledu Mariboru v nasprotju s trenutno situacijo zagotovljenega dovolj denarja za izvajanje nalog, pa je Kovšca odgovoril: "Pokrajine se bodo financirale iz več virov, z dohodki pravnih oseb v pokrajini, s pokrajinskimi taksami, prenosom 1,4 milijarde evrov iz ministrstev in tudi iz dela dohodnine, pri čemer pa bi sredstva, ki jih občina dobiva zdaj, ostala enaka. Za Maribor bi torej to bilo bolje." Maribor se mora sicer do predloga dokončno opredeliti do 1. julija.