Kot je ob današnjem obisku Maribora povedal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, naj bi država septembra končno le pripravila idejne zasnove, ki bi dale odgovor na vprašanje, kaj z mariborskim letališčem. Takrat naj bi DRI, ki z letališčem upravlja, predstavila tudi prve osnutke spremembe državnega prostorskega načrta (DPN) za to območje. Kot eno od priložnosti za razvoj letališča je Vrtovec omenil tudi gradnjo zalednega skladišča Luke Koper: "Na ministrstvu želimo, da bi letališče raslo skupaj s tem logističnim centrom. To je eden od top pet projektov našega ministrstva, njegov razvoj ima poseben strateški državni pomen. Na ministrstvu vodimo vse potrebne postopke, da bi prišli do modernega, multimodalnega, zelenega logističnega centra, ki bi bil tudi ena od priložnosti za Luko Koper. To se ne izključuje z ostalimi dejavnostmi na letališču, torej s transportom potnikov in blaga."
Rešitve mariborskega letališča ni brez rešitve težav s Kitajci
Kot je še povedal Vrtovec, bodo do letališča zagotovili tudi železniško povezavo: "Če bomo polovičarski, ne bomo naredili nič. Če železnice do letališča ne bo, bo vse zaman, sam zagovarjam celostno ureditev. Tako bomo lažje dobili investitorje, partnerje v projektu, kupce, upravljavce." Na vprašanje, koga v prihodnje vidi kot upravljavca letališča, glede na to, da pogodba z DRI poteče novembra, in da bo v prihodnje namembnost prostora očitno široko zastavljena, je Vrtovec odgovoril: "Bolj konkreten bom lahko septembra. Zagotovo pa se različne dejavnosti ne smejo izključevati, ampak moramo iskati sinergije. Potem bo tudi priložnost za letališče večja. Bi pa sam bil zelo zadovoljen že, če bi dobili upravljavca."
"Mi smo država, smo resni in bomo problem s kitajskimi lastniki rešili."
Za železniški tir do letališča dobre štiri milijone
Kot je dodal župan občine Hoče-Slivnica Marko Soršak bi lahko DPN, če pri njegovem sprejemanju ne bo prevelikih sprememb, bil pripravljen septembra 2021: "Sedanja ekipa ministrstva se je zadeve lotila resno. Trenutno pregledujejo obstoječi predlog DPN, na katerega je prišlo 140 pobud, po mojih informacijah so odgovori na vse pripravljeni. Upam, da ostane v enakih dimenzijah, torej dolžina piste 3300 metrov, tako bi lahko tukaj pristajalo 90 odsotkov vseh letal. Vsekakor je treba v DPN umestiti tudi železniški tir ter seveda ostale spremljajoče objekte, ki lahko omogočijo logistiko na tem območju." Kot je še povedal Soršak, strošek izgradnje železniškega tira "ni astronomski", stal bi dobre štiri milijone evrov.
Na srečanju z mariborskim županom Sašo Arsenovičem so odprli tudi nekatera druga vprašanja, predvsem začetek gradnje južne obvoznice, prevzem in kasnejšo obnovo Malečniškega mostu, preboj ulice Pariške komune ter izgradnjo tunela na osi vzhod-zahod na levem bregu Drave. Direktorica direkcije za infrastrukturo Ljiljana Herga pričakuje, da bi potrebna zemljišča za gradnjo južne obvoznice lahko odkupili še letos: "Bolj konkretne podatke o časovnici bomo imeli v kratkem, enako velja tudi za Malečniški most."