Andreja Kutin
Pravzaprav je bilo akcijo najtežje izvesti lani, pripoveduje Ana Skledar, ko je vodila ekspedicijo mešane postave, nekaj otrok in staršev ter študente biologije, zato slišimo tudi bolj strokovne razlage o žabjem življenju in vedenju.
Vsiljivci v parku
Namen je že znan - žabe, ki zimo preživijo v otrplem stanju v blatu, se spomladi odpravijo na pot do najbližje vode, kamor dvoživke odlagajo jajčeca oziroma mrest. A marsikje smo, kot je ljudem v navadi, na njihovo pot postavili ovire, ki so za živalski svet smrtonosne. "Tudi če je letos zaradi karanten manj prometa, ga je še vedno dovolj, da ogroža dvoživke," pravi biologinja. Pa tudi sicer mariborski ribniki niso žabam prav prijazno okolje. V njih so se namreč namnožile ribe in tujerodne želve rdečevratke, ki se gostijo z mrestom do te mere, da le redki paglavci dočakajo preobrazbo v žabo. Zato sedaj žabe, predvsem rosnice, prostovoljci nosijo v tretji ribnik v gozdu. Krastače so manj slastne, saj lahko izločijo manjše količine strupa, ki pa ljudem ni nevaren.
Letos so akcije prenašanja žab bolj zaprte narave zaradi protikoronskih ukrepov, lani je vse delo opravilo le nekaj ljudi, pravi Skledarjeva. Najprej nekaj navodil: žabe nabiramo le v razkužena vedra, saj imajo dvoživke zelo občutljivo kožo in hitro bi se lahko okužile. Rokavice niso potrebne, saj naše žabe niso strupene, če pa si rokavice nadenemo, naj bodo brez smukca. Otroke očarata skelet žabe in žaba v alkoholu. "Brez skrbi, je bila že mrtva, ko smo jo dali v alkohol," se Skledarjeva smeje otroškemu čudenju ob pogledu na čudni stvor. Pot se prične ob ograji ob cesti v Ribniško selo, ki jo prostovoljci postavijo v zgodnjih začetkih pomladi in je namenjena zadrževanju žab na varni strani. Ograja je precej nova, a kot smo odkrili v nedeljo, je ob tretjem ribniku ob poti s Piramide že precej poškodovana, saj ne ovira le žab, ampak tudi gorske kolesarje, ki so kljub prepovedi vožnje redni gostje v Mestnem parku.
Koronabremena narave
Prva žaba (in kot se izkaže zaradi nizkih temperatur, edina) je rosnica, ki se je že odpravila čez cesto. Delno otrplim dvoživkam prečenje ceste res pomeni strašno oviro, počasna žaba, ki nosi še pošteno porcijo bodočega mresta, proti avtu nima najmanjše možnosti. Še več, pri krastačah samice običajno na hrbtu prenašajo še samce. Resda so manjši od samičk, a imajo zelo dober oprijem, včasih pa mora samička prenašati naokrog tudi več kot enega ljubimca.
Po poti prostovoljci ne nabirajo le žab, ampak tudi smeti. Znova se izkaže, da sta zaprtje lokalov in karantena ljudi zvabila v naravo, a to ne pomeni, da so se jo naučili bolj ceniti. Sledi uživanja v naravi so povsod ob cesti - lončki za kavo, pločevinke, plastenke in na odcepu k teniškemu igrišču še konkretna porcija smeti nekega "havbapartija", zabave ob avtomobilu. "Ah, tukaj pa so vedno," povedo mladi prostovoljci.
