Jasmina Cehnar
Dobitnik najvišjega priznanja mariborske občine, naziv častni občan Mestne občine Maribor, bo letos prejel dr. Franc Čuš. Kot zapiše komisija za priznanja in nagrade, v znak zahvale in spoštovanja za veliko pomoč pri oživitvi mariborskega gospodarstva ter kreiranju podpornega okolja za razvoj podjetništva. "Dr. Franc Čuš je bil ključna oseba v obdobju transformacije mesta od leta 1990 naprej, s svojimi pobudami in delovanjem je v mariborski regiji usmerjal vse elemente gospodarskega razvoja, kar je dolgoročno privedlo do ponovnega gospodarskega zagona mesta po osamosvojitvi Slovenije in po propadu mnogih velikanov v mestu," je zapisano v utemeljitvi.
Aktiven v gospodarstvu in na univerzi
Čuš je bil namreč kot podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine Maribor zadolžen za področje gospodarstva v najbolj kritičnem obdobju nastajanja nove države od leta 1990 naprej. Prevzel je koordinacijo in vodenje projekta Maribor jutri, ki je imel za cilj prestrukturiranje gospodarstva, iz njega pa je, med drugim, vzklila Mariborska razvojna agencija, zdaj Regionalna razvojna agencija (RRA) Podravje-Maribor, ki letos obeležuje 30 obletnico delovanja, Čuš pa je bil njen prvi direktor.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Štajerskega tehnološkega parka, ki je bil prvi tovrsten v Sloveniji, bil je med pobudniki in organizatorji ponovnega zagona mednarodne sejemske dejavnosti. Aktivno je bil vključen v Pekrske dogodke junija 1991 in nadaljnje aktivnosti pri spopadu z JLA.
Zlati grb Stanetu Kocutarju, srebrni Dunji Bezjak
"Gre za potrditev tega, kar smo takrat delali v korist Maribora in ima učinke še danes. S spoštovanjem gledam na to, da je mesto Maribor preživelo zelo težko, krizno obdobje sesutja gospodarstva po letu 1990, velike brezposelnosti, inflacije. V 30. letih se je mesto usmerilo v nova področja, v nove vizije, kar lahko samo pozdravimo," je bil ob našem klicu presenečen Čuš, ki je izpostavil, da je ponosen tudi na delo današnje RRA Podravje-Maribor. Novi častni občan je bil sicer profesor na strojni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer je bil zelo aktiven - bil je glavni tajnik, prorektor, predsednik komisije za kakovost, predsednik Društva univerzitetnih profesorjev Maribor ...
Medtem bo zlati grb šel v roke radijcu, mestnem viničarju in skrbniku Stare trte Stanetu Kocutarju za prispevek k razvoju, promociji in ugledu mesta Maribor doma in v tujini ter za dodano vrednost kulturi na številnih različnih področjih in dejavnostih. Srebrni grb pa bo prejela upokojena profesorica angleškega jezika Dunja Bezjak, sicer Mariborčanka hrvaških korenin, za več kot dvajsetletno nesebično delo na prepoznavnih in uspešnih projektih povezovanja in promocije slovenske ter hrvaške kulture s poudarkom na mestu Maribor.
Listina mesta Maribor pa gre na tri naslove, k Mladinskemu kulturnemu centru Maribor, Hortikulturnemu društvu Maribor in Društvu UP-ornik.
Predloge za nagrade in priznana mora potrditi še mestni svet, priznanja pa bodo podelili, kot vsako leto, na svečanosti ob prazniku mesta, to je 20. oktober, dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164.
