Dijakinje Srednje šole za oblikovanje Maribor Alja Uršnik, Špela Pal, Nika Lebreht so sodelovale v projektu Amnesty International Stoj mi ob strani: Borimo se proti nasilju nad ženskami in dekleti. Ta se je izvajal na treh šolah, ob omenjeni v Mariboru še v Kamniku in Piranu. Ugotovitve so povsod podobne. Nasilje je v naraščanju. Najbolj prisotno je psihično, sledita spletno in fizično. V anketi mariborskih dijakinj, v kateri je sodelovalo 71 dijakov 2. in 3. letnikov, jih je bilo že dve tretjini žrtev ali priča nasilja. Dijakinje so pripravile okroglo mizo Onkraj predsodkov in nasilja, na kateri so sodelovali višja policijska kriminalistka Mojca Kopač, Barbara Peras iz Dijaškega doma Lizike Jančar in Tina Cokoja s Centra za socialno delo Maribor.
Žrtev si ne upa povedati svoje zgodbe, ker se boji odzivov
Na okrogli mizi so vse tri dijakinje povedale, da so že bile žrtve nasilja. Z dvigom rok je enako potrdila večina prisotnih. "V osnovni šoli me je sošolec zmerjal, kradli so mi copate in peresnico, ki so jo metali po razredu. Povedala sem doma staršem, smo stopili do socialne delavke in se je potem to uredilo. Ni bilo fajn obdobje to," je povedala ena od dijakinj. "V času pubertete, ko smo dekleta bila različno razvita, so fantje zbadali dekleta. Vsak je imel določeno stvar za določeno osebo, točno je vedel, kaj jo bo prizadelo. To se je smatralo v osnovni šoli za normalno, ampak ni," je zaupala druga. Pri tretji so se vrstniki e lotili njenega videza. "Da sem grda, da sem debela, nihče me ni zaščitil," je povedala in še, da sta ji starša očitala, da je ničvredna, sebična, samovšečna, ker se je zapirala vase, da si izmišljuje, da išče pozornost in da ni z ničemer zadovoljna. Prijatelji so ji pomagali, a najbolj si je pomagala sama. "Če si že starši mislijo, da iščeš samo pozornost, kako se boš še komu zaupal," je pojasnila.
"Če se odzovemo, saj pretiravaš, ni tako hudo, se nam žrtev ne bo nikoli več zaupala"
Povedni so odgovori vrstnikov, ki so jih zapisali v anketi. Žrtev si ne upa povedati svoje zgodbe, ker jo je strah odzivov, sram jo je, žrtev se počuti sama kriva in se ne želi še bolj izpostavljati, boji se, da ji ne bodo verjeli, da ji ne bo nihče pomagal, pojavljajo se tudi grožnje žrtvam. "Medvrstniškega nasilja in nasilja v družini je vedno več, še posebno po epidemiji. Iz leta 2022 na 2023 je 33,4 odstotka več prijavljenega nasilja," je povedala ena od dijakinj. Največ nasilja je med sovrstniki v osnovnih šolah. Žrtve so predvsem otroci, stari med 11 in 13 leti. Izpostavila je tudi, da vsak nesporazum ali konflikt ni medvrstniško nasilje: "To je, ko se močnejši spravi na šibkejšega, a ne samo fizično, tudi psihično, ekonomsko, številčno ali kako drugače."
Zbadanja, ki presežejo meje, se začnejo že v vrtcu
"Osnova je, da se zavemo, da če ne sprejemamo in ne razumemo drugačnosti, nas to vodi v nasilje," jim je položila na srce Barbara Peras, ki je tri mesece zaposlena v dijaškem domu in se je že soočila s primerom družinskega nasilja, prej je delala v mariborskih zaporih. Zbadanja, ki presežejo meje, se začnejo že zelo zgodaj, na centru za socialno delo so obravnavali tudi že primer v vrtcu. Dnevno se soočajo s posledicami, veliko je samopoškodb, depresije, anksioznosti, motenj hranjenja, motenj spanja in tudi samomorilnosti. "Pomembno je, da ne minimiziramo občutkov žrtve. Če se odzovemo, saj pretiravaš, rečemo, da ni tako hudo, se nam žrtev ne bo nikoli več zaupala," pove Tina Cokoja. Dodaja, da se dnevno soočajo z žrtvami psihičnega, predvsem pa spletnega nasilja, ki je očem velikokrat skrito, povzročitelj se skriva za lažnimi identitetami in lahko v kratkem času z le nekaj kliki doseže veliko število žrtev. In poudarila, da ima kar 76 odstotkov mladostnikov odprt profil na družbenih omrežjih.
Kriminalistka Mojca Kopač apelira na mlade, da na spletu ne objavljajo in preko družabnih omrežij ne pošiljajo neprimernih fotografij. "Tudi, ko takšno fotografijo izbrišete, se nikoli ne izbriše. Če se pojavi spletno nasilje, si naredite posnetek strani in ga shranite. Vem, da otroci dostikrat brišete sporočila, da starši ne bi videli, ker bi vam potem vzeli telefon, ampak saj imate varne in skrite mape, pa si tja shranjujte," jim je svetovala. Pozvala je k prijavi vsakršnega nasilja in obljubila, da jim bodo na policiji vedno prisluhnili in ne bodo obsojali.
