Nasilje nad ženskami: Ne bodimo neme priče

Organizacija združenih narodov je 25. november razglasila za mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Zaznamujemo ga tudi v Sloveniji. Sociologinja prof. dr. Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo in avtorica več knjig, ki je pred kratkim izdala novo - o prepletanju skrbi in nasilja - pravi, da je o nasilju treba govoriti na glas, da se žrtve lahko zaščiti in se jim pomaga.
Policija je tista, ki običajno skupaj s strokovnimi delavci centra za socialno delo vstopi v družino, v kateri je nasilje, in ukrepa zoper osumljenca kaznivega dejanja, žrtvam pa pomagajo pristojne ustanove. V Inštitutu 8. marec pa so aktivirali kampanjo Jaz tudi - po gibanju MeToo, v katerem javne osebe, hollywoodske igralke, športnice, političarke in druge javno izpovedujejo zgodbe o spolnem nasilju.

O nasilju je treba govoriti na glas

"Menim, da bo imelo gibanje Jaz tudi zelo velike razsežnosti, kot na primer v Franciji, kjer so včeraj potekale velike demonstracije zaradi spolnega nadlegovanja na mlajšo študentko. Pomembno je, da ženske postajajo veliko bolj ozaveščene in da bo to nedvomno vplivalo tudi na pravosodne organe, socialne delavce, zdravnike, psihologe in druge strokovne delavce. V preteklosti se je v Sloveniji dogajalo, da so bile strokovne službe premalo pozorne na nasilje, še posebno nad ženskami. Pomembno je, da se ženske zavedajo, da je nasilje prepovedano. Pogosto so ženske, ki so bile žrtve nasilja, zlasti spolnega, povedale, da so o nasilju zelo težko govorile na glas, ker so čutile sram in občutek krivde, da se jim je nekaj hudega zgodilo. Poleg tega si običajno postavljajo tudi vprašanje, zakaj se je to zgodilo ravno meni. Zato gibanje Jaz tudi na nek način vrača odgovornost na patriarhat in na dolgo zgodovino nasilja nad ženskami," pravi Zavirškova.

Darja Zaviršek pravi, da se v knjigi z naslovom Skrb kot nasilje osredotoča na številne teme, ki jih je raziskovala trideset let. "Skrb in nasilje se velikokrat prepletata, in zato sem raziskovala tista področja, kjer se prepletata. V knjigi na primer govorim o institucionalizaciji, o odnosu do žensk in do otrok, do migrantov in drugo. Ena od tem je tudi spolna zloraba otrok, ki so jih zlorabljali duhovniki. To je tema, ki je bila do zdaj v Sloveniji spregledana. Zato sem prek prispevkov medijev, ki so o tem poročali iz sodnih obravnav na naših sodiščih, naredila analizo fenomena spolnih zlorab, ki so jih zagrešili slovenski duhovniki."
Zavirškova dodaja, da je slednje nato postavila v širši družbeni kontekst, da bi fenomen razumeli bolje, na primer kako težko je to povedati, saj je po njenem duhovnik bolj nedotakljiv kot drugi potencialni storilci in je zato prepoznavanje znakov še težje. "Zato smo vsi osupli nad tisočimi spolnimi zlorabami, ki so jih storili duhovniki v ZDA, Avstraliji, na Irskem in v Nemčiji. Na dan prihajajo po desetletjih molka, saj ljudje spregovorijo šele, ko odrastejo," pravi avtorica knjige.