Nataša Marčun Varda, nedavno imenovana strokovna direktorica UKC Maribor: Dajati lažno upanje ni v mojem stilu

Kako ocenjujete stanje po mesecu dni? Ste naleteli na kakšna presenečenja?

"Glede kadra je podobno, kot sem pričakovala. Manjka tako zdravniškega kot negovalnega kadra, in to v visokem odstotku. Imamo pa nabor specializantov, to pomeni, da se je na tem področju delalo. Kalkulirati moramo tudi z nekim odstotkom odhodov - nekaj zaradi izčrpanosti, nekaj na račun Avstrije in odhodov na lažja delovna mesta. Ter seveda zaradi upokojitev. Toda specializantov je okoli 200, podsistemiziranih pa je 75 mest, zato bi se v nekaj letih to moralo uravnotežiti. To pa ne pomeni pokritja novih dejavnosti, ki jih načrtujemo in ki se jih vsi že veselimo po tem obdobju, ko smo se v glavnem ukvarjali samo s covidom."

Lahko poveste več o teh načrtih? Vaše predstavitve nismo smeli spremljati, ker so sejo sveta zaprli za javnost. Po imenovanju pa ste povedali le, da boste nadaljevali, kjer je vaš predhodnik končal.

"Vedno nadaljuješ na nekem stanju, ki ga zatečeš. Seja ni bila zaprta na mojo željo. Jaz imam rada, da se stvari odvijajo transparentno in pošteno. Program ni šel v podrobnosti, ker tudi nisem imela takšnega pregleda nad stanjem v bolnišnici. Sem pa podala določene globalne usmeritve, za katere se je že izkazalo, da so realne. Na prvem mestu je še naprej dobra skrb za bolnike s covidom, ki bodo še naprej prihajali k nam. To pomeni zagotoviti resurse, da bo v jesenskih in zimskih mesecih stanje dobro. Na tem področju je še veliko dela, saj kljub temu, da epidemija traja že dve leti, še vedno nimamo dovolj kadra. Zdaj bomo tudi formalno sistemizirali covid intenzivno enoto, ki bo potem postala intenzivna enota infekcijskega oddelka, ko bo zgrajena nova stavba. Ena etaža tam bo namenjena intenzivnemu zdravljenju vseh infekcijskih bolnikov. In takrat, upam, bomo imeli kader, ki bo to izvajal. Zdaj covid intenzivno sestavljajo ljudje, ki so bili potegnjeni iz različnih oddelkov v UKC. Kdo bo vodil to enoto, se še nismo pogovarjali. Aktualna vodja covid intenzive je namreč ena od kandidatov za vodenje tudi nove enote za perioperativno kardiokirurško zdravljenje, saj je bila tudi ena od pobudnikov te ideje."

Torej boste nadaljevali idejo nove kardiokirurške intenzivne enote.

"Ta projekt, ki ga je začel prejšnji strokovni direktor, je dober. Pomembno je, da izhaja iz bolnikov. Trenutno je velik bazen srčnih bolnikov, ki čakajo na operacijo. Pričakujemo, da jih bo še bistveno več tekom leta. Po projekcijah bi jih v naši ustanovi morali operirati 500 do 600. Trenutno smo pri številki 130, torej še zelo daleč od cilja."

V čem je težava - premalo kadra, prostorov, denarja, da ni intenzivne?

"Kirurgi so. Problem je deloma, da ni dovolj anesteziologov. Želeli bi si to urediti, kot to poznajo po svetu. Da te bolnike oskrbijo multidisciplinarni timi kirurgov, anesteziologov, intenzivistov, kardiologov. Enoto bi vzpostavili v tretji etaži kirurške stolpnice, kjer je zdaj covid intenzivna. To pomeni, da bi morali slednjo preseliti nazaj na psihiatrijo, kar bo možno, če se bo zmanjšalo število covid bolnikov, saj zdaj covid akutni oddelek zavzema celotno lokacijo na psihiatriji. Pred nekaj tedni se je začel UKC Ljubljana kompletno renovirati, kar pomeni, da so se njihove številke sprejemov znižale. Hkrati so se regionalne bolnišnice zaprle za bolnike s covid pljučnico, obdržale so se le rdeče cone. To pomeni za nas dodatni priliv pacientov. Drastično se to zdaj še ni poznalo, niso pa naše številke padle kot drugod po Sloveniji."

Covid ostaja realnost. Imate kakšno idejo za bolj trajno prostorsko rešitev? Prejšnji direktor Vojko Flis si je prizadeval za montažno zgradbo, a to je potem padlo v vodo.

"Prizadevamo si, da bi do oktobra v bližini enote za ginekologijo postavili kontejnersko bolnišnico, kamor bi potem preselili covid akutni oddelek s psihiatrije."

To bi lahko postavili brez gradbenega dovoljenja, da ne bo spet enakega zapleta?

"Tudi to potrebuje gradbeno dovoljenje. Začeli so se postopki, da bi se pridobilo nekoliko hitreje. Objekt bi se zaradi nujnosti morda lahko začel graditi tudi z delnim dovoljenjem. Načrti so že zrisani. Dokončnega zagotovila, da bo ministrstvo to financiralo, še ni. Cena pa je okoli štiri milijone evrov."

Vlada se pravkar menjuje. Mislite, da bodo hitro stekli takšni postopki?

"Glede na to, kar obljublja ta vlada - da bodo poletje izkoristili za to, da bodo naredili dobre načrte za jesen, česar pri prejšnji vladi ni bilo -, upam, da se bo našel tudi ta denar. To je potem rešitev za nas, da lahko pripravimo tudi prostore za kardiokirurgijo. Sicer je to le prostorski aspekt. Imamo še kadrovskega, ki ne more biti rešen z danes na jutri."

Pomembno vlogo tako pri covidu kot kardiokirurški intenzivi imajo anesteziologi. Doslej niso bili naklonjeni temu, da bi bila kardiokirurška intenziva ločena.

"Imeli smo že precej sestankov na to temo. Anesteziologi se zavedajo, da moramo izhajati iz bolnikov, ki takšno obravnavo potrebujejo. In da bomo morali temu prilagoditi organizacijo. Varianti sta dve: ali bi bila to samostojna enota ali pod okriljem oddelka za anesteziologijo, za kar se večinoma zavzemajo. Tudi zato, da se enakomerno razvijajo vse kirurške stroke. Možnost, da lahko vsi oddelki napredujejo enakomerno in ne na račun drugega, moramo zastopati tudi v imenu transparentnosti."

Zato je nepisano pravilo, da sta direktor in strokovni direktor iz različnih strok. Sta zdaj z Antonom Crnjacem usklajena, imata podobne poglede na vodenje?

"Mislim, da imava. Želja obeh je, da bo dobro, kakovostno in varno poskrbljeno za bolnike. In da z robnimi pogoji, ki jih imamo, poskušamo zagotoviti tudi napredek. Enakomerno. Podpiram vse večje projekte - novo infekcijsko stavbo, nadgradnjo onkološkega oddelka, tudi novo polikliniko, kjer bi se locirale vse ambulante. Slednja je pomembna tudi zato, da ni direktnega vstopa v bolnišnico oziroma mešanja poti pacientov, kar se je izkazalo kot problem pri izpolnjevanju PCT-pogoja. Poleg tega bi se tako lahko sprostilo več prostorov znotraj UKC. Problem je namreč prav to, da ni veliko možnosti širjenja znotraj samega UKC."

Hkrati so standardi drugačni. To, da je v sobi šest ljudi, ni več sprejemljivo.

"Velike sobe so res težava. Del rešitve je tudi, da se nekatere bolnike vodi v dnevni bolnišnici. Ampak zdaj lahko pričakujemo naval bolnikov. Marsikdo dve leti ni bil optimalno obravnavan, to lahko pomeni bumerang v obsegu, kot ga še ni bilo. Ob rednem prilivu bolnikov. Poleti, nekje julija, se bo preselil tudi pljučni oddelek s Pohorja in prinesel s seboj še del urgentne patologije, ki so jo prej vsaj v nekem delu obravnavali sami."

Ste pediatrinja. Imate tudi za to stroko kakšne načrte?

"Pri pedopsihiatriji se premika glede montažne stavbe. V 14 dneh naj bi dobili gradbeno dovoljenje. To sicer ni dolgoročna rešitev za to patologijo, ki je v porastu in jo je covid samo dodatno pospešil. Ambulantni prostori, ki jim bo ta kontejnerski del namenjen, niso največji problem, problem je hospital. Poleg tega izvajanje ambulantnega ali hospitalnega dela na dveh mestih ni optimalno, ne kadrovsko in ne strokovno. Zato si želimo nove stavbe, kar bi sprostilo tudi veliko prostora za druge dejavnosti. To bi rešilo prostorske težave klinike. Ampak žal to ne bi bilo mogoče v enem letu. Si bom pa za novo stavbo za pedopsihiatrijo prizadevala. Kot za navezavo naših pediatrov s tujimi centri, da bi lahko imeli hitre odobritve za morebitna zdravljenja otrok v tujini. Torej, da bi lahko UKC Maribor direktno konzultiral tuje centre za zdravljenje posameznih bolnikov in bi bilo to pri zavarovalnici hitro odobreno. Ti postopki se namreč lahko zdaj precej vlečejo, gre pa za resne bolnike, zato se izgublja dragoceni čas. Govorim o redkih stvareh, ne o pogostih. Če gre za patologijo, ki jo naši kirurgi dobro obvladajo, ni potrebe za pot v tujino. Težko pa je biti rutiniran za bolezni, ki so zelo redke."

Na svetu zavoda ste dobili močno podporo, en glas je bil vzdržan. Ali čutite kakšne pritiske?

"Doslej nobenih. Pričakujem, da bodo podprli stvari, ki bodo dobre za bolnike. Če iz tega izhajaš, pridejo tudi rezultati. Čeprav moraš kdaj dlje časa argumentirati takšno odločitev, ki je morda dražja."

Za bolnike je dobro marsikaj. Znotraj tega pa je lahko več interesov. Vaš predhodnik je odstopil zaradi takšnih pritiskov.

"Verjamem, da takšni pritiski so, ampak jih za zdaj ne čutim in upam, da jih bom čim manj tudi v prihodnje. Rada bi, da se stvari premaknejo naprej. Seveda je treba delati v smeri pozitivnega poslovanja, ampak treba je tudi s strani države nadomestiti finančno podhranjenost severovzhodnega dela Slovenije. Navsezadnje je država lastnik te ustanove in mora poskrbeti za to, da bodo imeli bolniki tukaj enake možnosti zdravljenja kot v centralni Sloveniji."

Preden je Matjaž Vogrin odstopil, je veljal za nepremagljivega kandidata za strokovnega direktorja. Stvari so se naenkrat obrnile in videti je bilo, kot da si nekdo vas resnično želi na tem položaju. Običajno takšne stvari niso zastonj.

"Mislite, da so me kupili? Mene ni možno kupiti. In z nobeno uslugo mi ne morejo vzeti tega, kar imam - da nisem nikomur nič dolžna. Sem že preveč stara in preveč let že delam to, kar imam rada, da bi šla v kaj takšnega. Tukaj sem izključno zaradi stroke. Če bi se taki pritiski pojavili v smislu izsiljevanja ali kupovanja, bi bil to tudi edini razlog, da bi odstopila."

Eno večjih front je imel Vogrin na anesteziji. Kako gledate na ta oddelek?

"Nedvomno je premalo anesteziološkega kadra za vse, kar želimo narediti v tej instituciji. Njihovih delovišč je veliko, tukaj je še covid, precej je tudi odsotnosti zaradi bolniških. Vsekakor pa mislim, da bo treba ta oddelek, ki je precej velik, zaradi česar ga je tudi težje voditi, ločiti na štiri manjše enote - na intenzivno perioperativno terapijo, ambulantni center, enoto za anesteziologijo in enoto za perioperativno kardiokirurgijo. Za to bi potrebovali še nekaj kadra. Zdaj je 45 specialistov, in če bi vseh 34 specializantov ostalo ter ne bi bilo novih odhodov, bi to bilo enostavno narediti. Vemo, da se bodo nekateri še upokojili. Pri kalkulaciji moramo upoštevati tudi precejšnje število dni dopusta, saj so to delovna mesta, ki so povezana z večjimi obremenitvami. Tukaj so še izobraževanja, ki si jih vsi zelo želijo in jih v zadnjih letih ni bilo ..."

Tudi v porodnišnici si želijo, da bi bili anesteziologi na voljo za 24-urno dosegljivost epiduralne analgezije, ki se zdaj izvaja le neformalno.

"Ta projekt se izvaja in verjamem, da se bo nadaljeval. Želeli bi si tudi še kaj novega. So še druge stroke, v katerih si želijo sodelovanja z njimi. Tudi vprašanje, kaj bo jeseni in pozimi s covidom."

Imate že pripravljene izhodne strategije, kam po covidu?

"Najprej bomo formalizirali enoto za covid. To pomeni deset t. i. intenzivnih postelj. Če bo prišlo do ponovnega izbruha, to seveda ni dovolj, takrat bomo morali spet razmišljati o dodatnih enotah, kot je bilo organizirano ob predhodnih valovih. Teh deset intenzivnih postelj bo na oddelku za psihiatrijo, v kontejnerski bolnišnici jih bo pa trideset, namenjenih akutnim covid bolnikom. Vedeti morate, da za deset intenzivnih postelj po standardih potrebuješ deset specialistov in štirideset medicinskih sester."

Privabljanje medicinskih sester je še večji izziv kot privabljanje zdravnikov.

"Najprej je treba zaposliti ljudi za nedoločen čas, to jim da sigurnost. Redkejši so taki, ki bi prišli k nam zato, ker bi jim to delo pomenilo izziv. Prizadevati si moramo za motiviranje študentov in dijakov za delo v UKC. Vsak zaposleni potrebuje tudi dobre delovne pogoje. V kolektivih, kjer je premalo kadra, se delovni pogoji začnejo rušiti. Majhen del problema je država rešila s tem, da je zdravstveni negi in nekaterim drugim zdravstvenim sodelavcem dvignila plačne količnike. A v Avstriji imajo še vedno višje plače. Poleg tega na trgu ni toliko kadra, kot bi si ga želeli zaposliti. Gre za proces, ki bo potekal postopoma, upoštevajoč tudi ekonomski vidik."

Ljudje raje vidijo minus, da le imajo boljšo oskrbo. Tudi vi poudarjate, da izhajate iz pacientov. Kaj sporočate ljudem, ki so naveličani epidemije pa tudi dolgega čakanja?

"Dajati lažno upanje ni v mojem stilu. Projekta skrajševanja čakalnih vrst ni mogoče izpeljati v tako kratkem času, kot bi si mi vsi želeli. Najprej bomo poskrbeli za bolnike, ki najbolj potrebujejo obravnavo. Ocena tega so stopnje nujnosti napotitev. Tisti, ki imajo stopnjo zelo hitro, bi morali priti na vrsto v 14 dneh. Tisti, ki niti toliko ne morejo čakati, pa v enem dnevu."

Teh s stopnjo nujnosti zelo hitro se je v času epidemije povečalo za 45 odstotkov. To kaže tudi na pritiske na družinske zdravnike.

"Tudi pred epidemijo so bile predolge čakalne vrste in nobeni vladi do zdaj jih ni uspelo ustrezno rešiti. Del problema je pomanjkanje družinskih zdravnikov. Pa tudi, da se še vedno v velikem delu dela na daljavo. Četudi to marsikomu ustreza, ker ni treba nikamor hoditi, to ni čisto varna obravnava. Za korektno diagnozo in odločitev o stopnji nujnosti je treba bolnika korektno pregledati. Primar moramo dvigniti na višjo raven."

Ni videti, da bi se to kmalu zgodilo. Pravkar je izšel nov razpis specializacij in znova se je na 70 mest za družinsko medicino prijavilo samo 15 mladih.

"Problem je nastajal leta, zato ni pričakovati, da se bo takoj rešil. Specializanti vedo, da nimajo nekih bonitet - da bi jim ponudili stanovanje, kak dodatek ... ponudijo jim samo delo, pri čemer že zdaj vedo, da bodo potrebovali deset let, da bodo normalno zadihali."

Očitek gre tudi v smer, da jih preostali ne obravnavate enakopravno.

"Zame je splošni zdravnik baza zdravstvenega sistema. Tu se mora začeti dobra strokovna obravnava. Če imaš dobro primarno raven, pomeni to tudi manj napotitev. To ne pomeni, da zdravniki na primarni ravni niso dobri zdravniki, ampak zdaj je sistem tak, da ne morejo kvalitetno pogledati bolnikov, če imajo previsoke glavarinske količnike. V Mariboru trenutno niti ne moreš izbrati osebnega zdravnika. In tako pride več ljudi tudi na urgenco."

Dela vam ne bo zmanjkalo. Ob tem še želite ostati v svoji stroki?

"Lahko dežuram na oddelku in delam enkrat tedensko v ambulanti. Več kot to si bom težko privoščila. Imam pa zelo dober tim mladih kolegic, ki me lahko tudi kadarkoli pokličejo. Zato verjamem, da pacienti ne bodo prikrajšani zaradi mojega odhoda."