Nekdanji mariborski nogometaš in nogometni trener je praznoval 90 let

Obiska je bil zelo vesel. Ob dogovorjeni uri sva se srečala v preddverju Doma starejših občanov Dosor v Radencih. Dom približno 175 stanovalcem ponuja zasebnost, mir in prekrasen razgled po okoliških gričih, pravi Mariborčan Boris Gabrijan, nekdanji nogometaš Branika in Maribora ter pozneje nogometni trener, ki prebiva v domu. Pred kratkim je praznoval 90-letnico življenja. Sogovornik je nizal podrobnosti iz svojega življenja eno za drugo, kot da so se dogajale včeraj ali pred kratkim. "Spomin imaš dober," se mi je utrnilo. "Upam, da bo še dolgo tako," je smeje odgovoril.
Boris Gabrijan se je z nogometom začel ukvarjati v otroških letih. Družina Gabrijan je stanovala na desnem bregu Drave in žogo je začel brcati pri Železničarju. "Ko sem začel uk za tiskarja, mi je tedanji nogometaš Branika, gospod Selinšek, ki je bil eden od vodij v takratnem podjetju Mariborski tisk v Svetozarevski ulici, sedaj Ulici slovenske osamosvojitve, dejal: 'Če igraš pri Železničarju, se ne bova najbolje razumela, pridi k nam.' In leta 1947 sem prestopil v klub iz Ljudskega vrta, igral kot krilni napadalec, nato pa do julija 1960, ko se je zgodila afera Driska, kot srednji krilec," del svoje nogometne poti opiše Gabrijan.

​Ko se politika vmeša v šport
Gabrijan se dobro spominja afere, ki je imela pogubne posledice za NK Branik. "Potem ko smo v kvalifikacijah za drugo jugoslovansko ligo prvo tekmo v gosteh s Karlovcem izgubili z 0:2, smo bili prepričani, da bomo povratno dobili z višjo razliko in napredovali. Toda v noči pred tekmo v Ljudskem vrtu naj bi bilo nekaj nogometašev Karlovca čutilo bolečine v želodcu kot posledico večerje v hotelu Orel. Zjutraj so jih odpeljali na pregled v bolnišnico, po hitrem pregledu je bilo ugotovljeno, da gre za grižo (dizenterijo) in da niso sposobni igrati tekme. In te tudi ni bilo. Mariborski politični vrh je čez mesec, po mojem mnenju tudi zaradi pritiska slovenskega političnega vrha, razpustil NK Branik. Pozneje sem zvedel, da so se nogometaši Karlovca v nedeljo, ko naj bi bila tekma, v večernih urah na Borlu mastili, kot da se ni zgodilo nič."

Decembra 1960 je bil ustanovljen NK Maribor in zanj je zaigral tudi Gabrijan. "Vijoličasto majico sem nosil leto dni, se vrnil k Braniku in treniral člansko ekipo. Po dveh letih sem prevzel treniranje ekipe Palome Sladki Vrh, se po petih, šestih letih vrnil k Braniku, kjer sem sklenil trenersko pot, vmes pa sem deloval tudi v upravnem odboru NK Maribor," se spominja.
Gabrijan je kot izučen knjigotiskar delal v Mariborskem tisku, nato nekaj let v Mepi, se nato vrnil v Mariborski tisk in do upokojitve leta 1991 opravljal odgovorne delovne naloge. Leta 2011 mu je umrla soproga. "Po letu ali dveh so se začele pojavljati težave na prstih desne noge, z operacijo smo mi odrezali nekaj prstov, a ker so se kmalu spet pojavile težave, mi je zdravnik svetoval, da bo zame najboljše, če mi odrežejo nogo pod kolenom. In pred petimi peti so mi jo tudi odrezali, tako da se od takrat premikam le s pomočjo vozička," pojasni Gabrijan, ki se je tedaj odločil, da gre v dom. "Izbral sem si dom starejših občanov v Radencih. Tam živi sin Zvonko z družino, tako da lažje ohranjam stike z najbližjimi. Pogosto me obiskujejo, tudi brat Vladimir, ki živi v Mariboru, me večkrat obišče. Imam svojo sobo, počutim se zelo dobro, osebje je pozorno in uvidevno, tudi hrana je okusna," z zadovoljstvom na obrazu razloži sogovornik.

​Šahira, bere in gleda televizijo
V mladosti se je Gabrijan ukvarjal tudi s strelstvom, kegljanjem, atletiko in šahom. "Še posebno mi je bil in mi je še pri srcu šah. Igral sem pri ŠK Branik. Tudi v domu veliko šahiram, domala ni dneva, ko ne bi premikal figur po 64 črno-belih poljih, s šahiranjem tudi urim spomin, čas pa zapolnjujem še z branjem Večera, na katerega sem naročen, in gledanjem televizije," pojasni nekdanji nogometaš, ki ga je presenetil izpad vijoličastih na evropskem prizorišču. "To se vijoličastim ne bi smelo zgoditi. Tudi sicer mi njihove igre niso najbolj všeč, preveč je igralcev od drugod, prišli so predvsem zaradi dobrega zaslužka. Prišleki zavirajo razvoj mladih klubskih igralcev," je prepričan Gabrijan, ki mu omejeno gibanje preprečuje udeležbo na srečanjih nekdanjih nogometašev Branika. "Že nekaj let nisem bil na srečanju, sem pa v stikih z nekaterimi nekdanjimi soigralci, tako da sem na tekočem z dogajanji," je pogovor sklenil Boris Gabrijan.