Nespametna početja ob najdbah bomb: Z granato bi delal v vinogradu

Sem v pokoju in pri prebiranju starih zapisov in poročil o mojih pirotehničnih intervencijah sem začel sestavljati prav poseben seznam neumnih dejanj ljudi. Morda ni najbolj primeren izraz, ampak človeška nespametnost res ne pozna meja. Na seznamu bodo dejanja, ki so se na srečo končala srečno. Tisti postopki ob najdbi neeksplodiranega ubojnega sredstva, ki so se končali tragično, pa so tako zapisani v moji knjigi Sedaj moramo biti jako previdni, sedaj je svoboda, ki je izšla v samozaložbi leta 2009.

Primeri niso razvrščeni po velikosti izzvane nevarnosti, saj je vsako dejanje zase dovolj nevarno, temveč so zapisani po naključnem vrstnem redu.

Naredil si je orodje iz granate

Nekega dne so me poklicali v občino Gorišnica na Dravskem polju. Neki občan naj bi imel doma v delavnici granato. Na kraju so že bili policisti in so kraj zavarovali. Pred mano je bil nenavaden prizor. Moški je imel na delovnem pultu granato kalibra okrog 80 milimetra. Granata je bila verjetno iz nekega ruskega tanka. Ker je imela dokaj ošiljeno konico, je moški prišel na idejo, da si iz nje naredi orodje za delanje lukenj v vinogradu. K zadnjemu delu granate je želel privariti kos cevi in tako bi dobil nekaj podobnega lomilki. Kdo je še pravi čas obvestil policijo, da tega ni storil, mi ni znano.

Bombo na kmečki voziček

Bilo je okrog leta 1985. Takrat še enota pirotehnikov v Gasilski brigadi Maribor je bila napotena v Krčevino pri Vurberku. Občan je prijavil najdbo bombe pri izkopu za klet. Bilo je okrog poldneva, ko smo prispeli z gasilskim vozilom in prikolico na dvorišče stanovanjske hiše. Pričakala nas je lepo očiščena rušilna bomba teže 250 kilogramov. Izvedli smo vse postopke in bombo odpeljali na uničenje v gramoznico Kidričevo. Nekaj dni pozneje sem od sodelavcev izvedel, da je bila bomba najdena že en dan prej, preden smo dobili prijavo. Vrli domačini s strojnikom rovokopača na čelu so bombo naložili na manjši kmečki voziček in jo proti večeru odpeljali na ogled do vaške gostilne. Potem so jo odpeljali nazaj na dvorišče in šele naslednji dan obvestili pristojne službe.

Nikoli ne veš, kdaj ti pride prav

V Slovenske gorice, nekje v bližini Voličine, je odšel pirotehnik Leon po najdeno deset kilogramov težko avionsko bombo. Bilo je v poznih osemdesetih letih. Na neki domačiji je gasilec ob pregledu dimovodnih naprav opazil na žico obešeno bombo. Ko je prispel pirotehnik Leon, je bila tam tudi že policija. Pirotehnik je ugotovil, da gre za nemško bombo, kakršne so odmetavali nemški lovci, štuke imenovani, na pehoto. Bomba se je na tleh aktivirala in razpršila na mnoge delce – šrapnele. Ko je policaj vprašal lastnika, zakaj ima obešeno bombo na podstrešju, je ta dejal, da jo je dobil od nekega znanca in da jo ima zato, ker nikoli ne veš, kdaj ti pride prav.

"Babica detektor"

Pri gradnji avtoceste skozi naselje Vodole je neki dan prišla v kontejner glavnega delovodje na gradbišču 80 let stara gospa, ki je hodila s pomočjo bergle. Povedala mu je, da ve, kje je v zemlji 500-kilogramska bomba iz druge svetovne vojne. In da naj pazijo, če bodo tam kopali s stroji. Delovodja sprva ni verjel, a je vseeno poklical na 112. Naslednji dan smo šli na teren in gospa je pokazala mesto, kjer naj bi ležala bomba. Detektor min je zaznal večji kovinski predmet nekje na dveh do treh metrih globine. Investitor je zagotovil, da bodo poslali naročilnico za izkop in uničenje bombe. Ker tri tedne ni bilo odziva in ne naročilnice, sem šel pogledat, kako napreduje gradnja ceste. Hriba, kjer naj bi bila bomba, ni bilo nikjer več. Opozorili smo delovodjo, da sedaj oni prevzamejo odgovornost za bombo, ki so jo očitno nekam odpeljali. V nekaj urah so nato vendarle prijavili najdbo bombe. Prišla je naša ekipa in na kupu zemlje smo našli omenjeno rušilno bombo. Kje je bila vse te dni, nismo izvedeli.