Epileptični napad. Padec. Prvič. Drugič. Rešilec. Šele takrat je 29-letnik iz Podčetrtka ugotovil, da je v njegovi glavi nekaj hudo narobe. Preiskave so pokazale na diagnozo, ob kateri se slehernik prestraši: tumor na možganih. Vendar kot kaže, jo bo Uroš Andrlon odnesel dobro. Prestal je enega najzahtevnejših nevrokirurških posegov, ki so v UKC Maribor tekli nemoteno ne glede na epidemijo covida-19. To je kraniotomija ali odstranjevanje možganskega tumorja v budnem stanju. Take posege so sicer opravljali že pred sto leti, vendar v zadnjem desetletju doživljajo preporod, saj stroka ugotavlja, da ob budnem bolniku lahko dosegajo boljše rezultate. Opremljeni s sodobno tehnologijo, seveda. V Mariboru so prvo tovrstno operacijo opravili januarja 2019. Od takrat jih letno izvedejo okoli pet, skupno so jih opravili trinajst.
"Nisem si mislil, da je možno, da si buden, medtem ko ti režejo možgane. To vidiš samo v filmu. Vprašal sem zdravnika, ali bom še lahko igral golf in delal otroke. Ko je rekel, da najbrž oboje, sem vedel, da bo na koncu vse dobro," pripoveduje nasmejani mladenič, ki zdaj obiskuje še obsevanja na Onkološkem inštitutu, od 10. maja naprej pa bo, računa, vse to samo še spomin. Odkar je izvedel za tumor, ga je navdajala paleta občutkov, prizna. Zdaj pa kaže, da bo vse to prenesel bolje, kot je pričakoval. Po devetih dneh je lahko zapustil UKC. Tri tedne po operaciji je že igral golf. Tudi obsevanja, pravi, niso tako grozna, kot so ga nekateri strašili. In v zahvalo stroki, družini in prijateljem, ki mu stojijo ob strani, ter za razbijanje tabuja okoli tovrstnih diagnoz je posnel video, ki zdaj kroži po socialnih omrežjih.
"Bolnik, ki ima smisel za humor med operacijo, bo hitreje okreval"
Ni vsak kandidat
Kandidat za takšno operacijo sicer ni vsak, ki ima tumor na možganih. "Eno so anatomske značilnosti tumorja. Najbolj primerni so tumorji, ki so blizu centra za govor. Za gibanje rok in nog ne potrebujemo budnega pacienta. Stimuliramo možgansko skorjo in vidimo periferne odzive. To dela pri nas nevrologinja Ninna Kozorog. Govora pa seveda ne moremo ocenjevati drugače," razlaga dr. Janez Ravnik, predstojnik nevrokirurgije v UKC Maribor. V budnem stanju lahko vidijo tudi delovanje funkcij možganov, ki skrbijo za načrtovanje in pozornost, kar se prav tako izraža z govorom.
Z novo tehnologijo sto let nazaj
"Operacija možganov v budnem stanju je stara že več kot sto let. Pa ne, ker še ne bi bilo anestezij, obstajala je že lokalna anestezija. Zdravnik Wilder Penfield je začel tako operirati bolnike z epilepsijo. V tistih časih še ni bilo toliko diagnostičnih možnosti, kot je računalniška tomografija. Potem je ta način operiranja delno zamrl, ker je prišlo do bistvenih izboljšav v splošni anesteziji. V 80. letih pa so se tovrstne operacije spet začele. Zdaj se torej z naprednejšo tehnologijo vračamo sto let nazaj, saj smo ugotovili, da na tak način lahko ohranimo več vitalnih funkcij možganov, predvsem govora in z njim povezanih funkcij," pripoveduje dr. Janez Ravnik. Strategija odstranjevanja možganskih tumorjev se je v preteklosti sicer spreminjala. Najprej so odstranjevali celotne tumorje, nato so ugotovili, da lahko s tem preveč poškodujejo možgane, in so raje odstranjevali manj. Operacija v budnem stanju pa omogoča, da odstranijo največ možnega brez poškodbe možganov.
"Poimenovanje, glasno branje, povezan govor, razumevanje posameznih stavkov, ponavljanje, prepoznavo obrazov, asociacije," našteva Kozorogova, kaj vse med operacijo preverjajo s testi, ki jih vselej prilagodijo bolniku in njegovemu zanimanju oziroma temam, ki so mu blizu, ter anatomski lokaciji tumorja. "Ideja je namreč, da testiranje poteka čim bolj zanimivo, za bolnika čim bolj nemoteče in neopazno. Samo ponavljanje abecede tekom triurne operacije bi bilo precej naporno, ob tem bi upadli tako motivacija kot pozornost," razloži nevrologinja, tudi inženirka računalništva in informatike, ki vidi prednost mariborskega tima še v tem, da je Ravnik tudi diplomirani psiholog, kar jim olajša delo pri personalizaciji testov za vsakega bolnika posebej. Za ta tip operacije sta se oba nekaj mesecev izobraževala v tujini, Ravnik v Izraelu, Kozorogova pa v Avstriji.
Najbolj primerni za takšno operacijo so tumorji, ki so blizu centra za govor
Operacija traja vsaj pet ur, lahko tudi deset
Še en pomemben kriterij je, po katerem se odločijo, ali bodo nekoga s tumorjem na možganih operirali v budnem stanju. "Pacient mora biti pripravljen sodelovati, ne sme biti pretirano anksiozen ali depresiven," pravi Ravnik. Ker operacija običajno traja vsaj pet ur, lahko pa tudi deset, mora biti bolnik torej tudi psihično pripravljen na to, da več ur zdrži brez premikanja glave, ki je med posegom vpeta v nekakšen okvir. "Operacija se vedno lahko tudi obrne, torej da pacienta popolnoma uspavamo," ob tem pomirja nevrokirurg. To storijo tudi, če ima bolnik med operacijo veliko epileptičnih napadov. Če je teh napadov le nekaj, jih zaustavljajo s polivanjem možganov s hladno fiziološko raztopino in antiepileptiki. V resnici pa nihče ni buden ves čas operacije. Pred posegom pacient zaužije preparat, ki povzroči obarvanje tumorja s fluorescentno barvo, kar se nato vidi na monitorju mikroskopa, s katerim spremljajo operacijo. Zdravniki tako vidijo meje tumorja, ki se rožnato zasveti, kar jim olajša delo. Najprej je bolnik torej uspavan, sploh v delu, ko morajo odpreti lobanjo. Zbudijo ga, ko je potrebno njegovo sodelovanje, in je buden nekaj ur, odvisno od zahtevnosti resekcije. Ko je tumor varno odstranjen, bolnika ponovno uspavajo.
Vedno več kandidatov za operacijo
Odstranjevanje možganskega tumorja v budnem stanju vsekakor ima prihodnost, saj je tudi pacientov, ki jo potrebujejo, čedalje več. Število primarnih tumorjev je vsa leta približno enako, ampak zdaj operirajo tudi starejše. Ljudje namreč dlje časa živijo, so bolj vitalni in je preživetje boljše. Primarni raki se bistveno bolje zdravijo, večje je preživetje za večino rakov in slej ko prej pride do metastaze tudi v glavi, razloži dr. Janez Ravnik.
V ekipi je deset ljudi, poleg Kozorogove in Ravnika še nevrokirurg Tomaž Šmigoc, anesteziološko ekipo izmenjujoče se sestavljajo Vasilij Kosev, Darjan Kos in Bojana Drobnjak. Ob posamezni operaciji pa prisostvujejo še anestezijska sestra, dve instrumentarki in strežnica.
Praviloma odstranijo 90 odstotkov tumorja
Ko so operirali uspavane bolnike, so se zanašali na znanje anatomije in značilnosti tumorja. Vendar so govorna področja pri ljudeh zelo različno locirana v možganski skorji. Ko imaš tumor, pa se to še dodatno spremeni. Tumor lahko raste več let in tako so lahko možgani zelo drugačni, razlaga Ravnik. Prednost te operacije je torej, da je manjša verjetnost, da bi ob odstranjevanju tumorja poškodovali kakšne vitalne centre, običajno lahko odstranijo tudi večji del tumorja kot v klasičnem načinu operiranja, praviloma kar 90 odstotkov. Preostanek tumorja nato odstranjujejo s kombinacijo onkološke terapije - s kemoterapijo in obsevanji. Rezultati za zdaj so dobri, pove predstojnik. Doslej še niso imeli nobenega "pomembnega zapleta". "Prišlo je enkrat recimo do vnetja kože in kosti. Nismo pa imeli nevroloških poslabšanj, kar je dobro. Verjetno so rezultati boljši, kot če bi bili bolniki uspavani. Se pa uspešnost operacij možganskih tumorjev sodi šele na dolg rok, v dveh letih dolgoročnih rezultatov še ne moremo oceniti."
Ravnik pravi, da večina ljudi zdaj že pričakuje, da bodo med operacijo budni. "Najbrž, ker lahko imajo večjo kontrolo. Lahko spremljajo, kaj se z njimi dogaja." To ne pomeni, da pacientom pokažejo na monitorju, kaj se dogaja. "To bi bilo preveč stresno."
Ravnik pričakuje, da bo takšnih operacij vedno več in da bodo lahko nadzirali več funkcij, ne samo govora. Andrlon je med posegom povedal celo vic. Zdravnik v šali pove, da nevrokirurg ne more niti na odprtih možganih videti, ali ima nekdo smisel za humor. "Šale so dobrodošle, ampak s tem ne merimo med operacijo njegovih funkcij. Humor je ena najbolj kompleksnih funkcij in nemogoče ga je preverjati v smislu, da je to en center v možganih. Upam si pa reči, da bo bolnik, ki ima smisel za humor med operacijo, hitreje okreval."