"Nisem si mislil, da je možno, da si buden, medtem ko ti režejo možgane. To vidiš samo v filmu." Mariborski nevrokirurgi na pomoč 29-letniku iz Podčetrtka

Jana Juvan Jana Juvan
10.04.2021 04:00
Kar se je nekoč zdelo kot znanstvena fantastika, je tudi v Mariboru že rutinska operacija - odstranjevanje tumorja na možganih pri budnem pacientu.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Operacija na možganih - kraniotomija oziroma odstranjevanje tumorja na možganih v budnem stanju, ki jo izvajajo v UKC Maribor.
Vasilij Kosev

Epileptični napad. Padec. Prvič. Drugič. Rešilec. Šele takrat je 29-letnik iz Podčetrtka ugotovil, da je v njegovi glavi nekaj hudo narobe. Preiskave so pokazale na diagnozo, ob kateri se slehernik prestraši: tumor na možganih. Vendar kot kaže, jo bo Uroš Andrlon odnesel dobro. Prestal je enega najzahtevnejših nevrokirurških posegov, ki so v UKC Maribor tekli nemoteno ne glede na epidemijo covida-19. To je kraniotomija ali odstranjevanje možganskega tumorja v budnem stanju. Take posege so sicer opravljali že pred sto leti, vendar v zadnjem desetletju doživljajo preporod, saj stroka ugotavlja, da ob budnem bolniku lahko dosegajo boljše rezultate. Opremljeni s sodobno tehnologijo, seveda. V Mariboru so prvo tovrstno operacijo opravili januarja 2019. Od takrat jih letno izvedejo okoli pet, skupno so jih opravili trinajst.

"Nisem si mislil, da je možno, da si buden, medtem ko ti režejo možgane. To vidiš samo v filmu. Vprašal sem zdravnika, ali bom še lahko igral golf in delal otroke. Ko je rekel, da najbrž oboje, sem vedel, da bo na koncu vse dobro," pripoveduje nasmejani mladenič, ki zdaj obiskuje še obsevanja na Onkološkem inštitutu, od 10. maja naprej pa bo, računa, vse to samo še spomin. Odkar je izvedel za tumor, ga je navdajala paleta občutkov, prizna. Zdaj pa kaže, da bo vse to prenesel bolje, kot je pričakoval. Po devetih dneh je lahko zapustil UKC. Tri tedne po operaciji je že igral golf. Tudi obsevanja, pravi, niso tako grozna, kot so ga nekateri strašili. In v zahvalo stroki, družini in prijateljem, ki mu stojijo ob strani, ter za razbijanje tabuja okoli tovrstnih diagnoz je posnel video, ki zdaj kroži po socialnih omrežjih.

Med operacijo se je Uroš Andrlon pogovarjal z Ninno Kozorog, ki je s posebnimi testi preverjala njegovo načrtovanje in pozornost. 
Osebni Arhiv

​Ni vsak kandidat

Kandidat za takšno operacijo sicer ni vsak, ki ima tumor na možganih. "Eno so anatomske značilnosti tumorja. Najbolj primerni so tumorji, ki so blizu centra za govor. Za gibanje rok in nog ne potrebujemo budnega pacienta. Stimuliramo možgansko skorjo in vidimo periferne odzive. To dela pri nas nevrologinja Ninna Kozorog. Govora pa seveda ne moremo ocenjevati drugače," razlaga dr. Janez Ravnik, predstojnik nevrokirurgije v UKC Maribor. V budnem stanju lahko vidijo tudi delovanje funkcij možganov, ki skrbijo za načrtovanje in pozornost, kar se prav tako izraža z govorom.

Osebni Arhiv

"Poimenovanje, glasno branje, povezan govor, razumevanje posameznih stavkov, ponavljanje, prepoznavo obrazov, asociacije," našteva Kozorogova, kaj vse med operacijo preverjajo s testi, ki jih vselej prilagodijo bolniku in njegovemu zanimanju oziroma temam, ki so mu blizu, ter anatomski lokaciji tumorja. "Ideja je namreč, da testiranje poteka čim bolj zanimivo, za bolnika čim bolj nemoteče in neopazno. Samo ponavljanje abecede tekom triurne operacije bi bilo precej naporno, ob tem bi upadli tako motivacija kot pozornost," razloži nevrologinja, tudi inženirka računalništva in informatike, ki vidi prednost mariborskega tima še v tem, da je Ravnik tudi diplomirani psiholog, kar jim olajša delo pri personalizaciji testov za vsakega bolnika posebej. Za ta tip operacije sta se oba nekaj mesecev izobraževala v tujini, Ravnik v Izraelu, Kozorogova pa v Avstriji.

Ekipa zdravstvenega osebja, ki je za Andrlona skrbela pred operacijo 
Osebni Arhiv

​Operacija traja vsaj pet ur, lahko tudi deset

Še en pomemben kriterij je, po katerem se odločijo, ali bodo nekoga s tumorjem na možganih operirali v budnem stanju. "Pacient mora biti pripravljen sodelovati, ne sme biti pretirano anksiozen ali depresiven," pravi Ravnik. Ker operacija običajno traja vsaj pet ur, lahko pa tudi deset, mora biti bolnik torej tudi psihično pripravljen na to, da več ur zdrži brez premikanja glave, ki je med posegom vpeta v nekakšen okvir. "Operacija se vedno lahko tudi obrne, torej da pacienta popolnoma uspavamo," ob tem pomirja nevrokirurg. To storijo tudi, če ima bolnik med operacijo veliko epileptičnih napadov. Če je teh napadov le nekaj, jih zaustavljajo s polivanjem možganov s hladno fiziološko raztopino in antiepileptiki. V resnici pa nihče ni buden ves čas operacije. Pred posegom pacient zaužije preparat, ki povzroči obarvanje tumorja s fluorescentno barvo, kar se nato vidi na monitorju mikroskopa, s katerim spremljajo operacijo. Zdravniki tako vidijo meje tumorja, ki se rožnato zasveti, kar jim olajša delo. Najprej je bolnik torej uspavan, sploh v delu, ko morajo odpreti lobanjo. Zbudijo ga, ko je potrebno njegovo sodelovanje, in je buden nekaj ur, odvisno od zahtevnosti resekcije. Ko je tumor varno odstranjen, bolnika ponovno uspavajo.

Osebni Arhiv

V ekipi je deset ljudi, poleg Kozorogove in Ravnika še nevrokirurg Tomaž Šmigoc, anesteziološko ekipo izmenjujoče se sestavljajo Vasilij Kosev, Darjan Kos in Bojana Drobnjak. Ob posamezni operaciji pa prisostvujejo še anestezijska sestra, dve instrumentarki in strežnica.

​Praviloma odstranijo 90 odstotkov tumorja

Ko so operirali uspavane bolnike, so se zanašali na znanje anatomije in značilnosti tumorja. Vendar so govorna področja pri ljudeh zelo različno locirana v možganski skorji. Ko imaš tumor, pa se to še dodatno spremeni. Tumor lahko raste več let in tako so lahko možgani zelo drugačni, razlaga Ravnik. Prednost te operacije je torej, da je manjša verjetnost, da bi ob odstranjevanju tumorja poškodovali kakšne vitalne centre, običajno lahko odstranijo tudi večji del tumorja kot v klasičnem načinu operiranja, praviloma kar 90 odstotkov. Preostanek tumorja nato odstranjujejo s kombinacijo onkološke terapije - s kemoterapijo in obsevanji. Rezultati za zdaj so dobri, pove predstojnik. Doslej še niso imeli nobenega "pomembnega zapleta". "Prišlo je enkrat recimo do vnetja kože in kosti. Nismo pa imeli nevroloških poslabšanj, kar je dobro. Verjetno so rezultati boljši, kot če bi bili bolniki uspavani. Se pa uspešnost operacij možganskih tumorjev sodi šele na dolg rok, v dveh letih dolgoročnih rezultatov še ne moremo oceniti."

Po operaciji 
 
Osebni Arhiv

Ravnik pravi, da večina ljudi zdaj že pričakuje, da bodo med operacijo budni. "Najbrž, ker lahko imajo večjo kontrolo. Lahko spremljajo, kaj se z njimi dogaja." To ne pomeni, da pacientom pokažejo na monitorju, kaj se dogaja. "To bi bilo preveč stresno."

Ravnik pričakuje, da bo takšnih operacij vedno več in da bodo lahko nadzirali več funkcij, ne samo govora. Andrlon je med posegom povedal celo vic. Zdravnik v šali pove, da nevrokirurg ne more niti na odprtih možganih videti, ali ima nekdo smisel za humor. "Šale so dobrodošle, ampak s tem ne merimo med operacijo njegovih funkcij. Humor je ena najbolj kompleksnih funkcij in nemogoče ga je preverjati v smislu, da je to en center v možganih. Upam si pa reči, da bo bolnik, ki ima smisel za humor med operacijo, hitreje okreval."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta