Ob Dravi na Taboru v načrtu več novih stanovanj. Kako bo temu sledila infrastruktura - zdravstvo, izobraževanje, promet?

V Mariboru je še posebno živahno, predvsem na področju gradnje stanovanjskih nepremičnin in na desnem bregu Drave. Ne samo na Studence in okoli Supernove, različni investitorji so se zakopali tudi v atraktivno, kakovostno lokacijo skorajda tik ob reki na Taboru oziroma Ruški cesti, blizu Glavnega mostu in središča mesta. Tam že raste kar nekaj (večjih) projektov, snujejo še nove. Območje, ki velja za degradirano in nekoliko neugledno, bi, kot kaže, lahko postalo nova, interesantna cona za bivanje - s kakšnimi 250 ali 300 novimi stanovanji, če ocenimo na prvo žogo. Ekipa župana Saše Arsenoviča je podjetniškim ambicijam, stanovanjski gradnji in priseljevanju zelo naklonjena. Ali bo lokacija na Taboru z obstoječo infrastrukturo vse to zmogla, je drugo, a pomembno vprašanje, ki pa ga ni videti v master planu in leži nekje ob strani.

Stanovanja naj bi končali leta 2023

Največjega ali najvišjega podviga ob Ruški cesti se je lotilo pomursko podjetje Imo-Real, povezano z gradbenim velikanom Pomgradom. V razvpiti Maksovi luknji namerava postaviti dva povezana objekta. Zasnovana sta kot trinadstropni konstrukciji z dvema višinskima poudarkoma oziroma stolpoma. Ena stavba bo v zahodnem delu nadgrajena z osmimi nadstropji in druga v vzhodnem delu z enajstimi nadstropji. V objektih bo skupno 150 stanovanj in več kot 300 podzemnih parkirnih prostorov. Projekt z imenom Dravski breg je v postopku sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Investitor pričakuje, da bodo mariborski svetniki OPPN potrdili do konca leta. Prihodnje leto se bo lotil pridobivanja gradbenega dovoljenja. Stanovanja bi lahko bila končana in vseljiva leta 2023, je časovnico zarisala Andreja Bernjak iz Imo-Reala.

To podjetje je županu zelo povšeči. Saj meni, da "imamo izjemno zanimivega slovenskega investitorja z ambicioznim projektom, ki ga vsekakor podpiramo, ker želimo ob Dravi razvijati življenjski prostor in stanovanja tja vsekakor sodijo. Če nam to uspe, bodo to ena najlepših stanovanj v mestu zaradi čudovitega pogleda na staro mesto, ob nastajajoči dravski promenadi in kolesarski poti," je dejal Arsenovič.

Znanih je nekaj projektov

Kdo se še poteguje za gradnjo ob Dravi in na Taboru, katere parcele so aktualne in potencialne, županstvo ne razkrije. Je pa nekaj idej znanih. Podjetje Novogradnje Maribor načrtovanih približno 30 stanovanj v Taborski ulici, kjer so zdaj stare in napol porušene hiše, ne skriva, ampak jih na svoji spletni strani in s transparentom na lokaciji že propagira. Andrej Jeričevič iz Novogradenj Maribor je povedal, da razmišljajo o novem OPPN in celostni, zanimivi zasnovi. Gradnjo načrtujejo v letu 2022. Še eno možnost in lastne parcele imajo ne daleč proč, v Valvasorjevi ulici zraven železniške postaje, vendar se še niso odločili, kaj bodo zidali. Ve se tudi, da Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor v Dvorakovi ulici na Taboru, kjer so nekdanji prostori centra za socialno delo in poslovalnice Nove KBM, v prihodnjih dveh letih želi postaviti blok s 50 do 70 stanovanji. Mariborsko podjetje Promet Terra tudi sanja o gradnji na Ruški cesti. ABC1 iz Rimskih Toplic ob Ruški cesti, vzhodno od Maksove luknje, pa pravkar zaključuje manjši blok s 15 stanovanji.

Občina želi uravnotežiti levi in desni breg

"Območje med Hlebovo, Valvasorjevo in Ruško cesto sodi med degradirana mestna območja, ki predstavljajo dragocene razvojne površine mesta ter omogočajo redefinicijo posameznih predelov mesta. Nahajajo se na pomembnih lokacijah, kjer je možno z oblikovanjem središčnih kvalitetno oblikovanih območij in umeščanjem dominant povečati prepoznavnost lokalnega okolja in stopnjo urbanosti ter dvigniti bivanjske standarde," so zapisali v piar službi Mestne občine Maribor.

Lokalna oblast se zaveda, da je za Maribor značilna neuravnoteženost urbane strukture na levem in desnem bregu reke Drave. Zato je vizija občine in "eden od ciljev prostorskega razvoja mesta povečevanje izgrajenosti predvsem na desnem bregu reke Drave, kar bi omogočilo prenos urbanosti prostora tudi na desni breg reke Drave. Predvideno je izoblikovanje atraktivnih središč in polifunkcionalna ureditev mestnih predelov pretežno na desnem bregu reke Drave, kar se zagotavlja tudi s prestrukturiranjem in prenovo ekstenzivno izrabljenih območij. Temu cilju sledi načrtovana gradnja."

Zdravstvena oskrba je prešibka za nove priseljence

O tem, kako bo načrtovani gradnji sledila ureditev infrastrukture, relevantne za življenje, niso posebno zgovorni. "Investitor Imo-Real bo zgradil gospodarsko javno infrastrukturo, ki predstavlja pločnik ob Ruški cesti, kanalizacijsko omrežje za odvajanje odpadnih voda in vročevod, ki sodi med drugo gospodarsko javno infrastrukturo," pojasnjujejo z občine. Ali bo uredil nabrežje in povezavo do Studenške brvi, ne govorijo. Andreja Bernjak pravi, da so te zadeve še stvar dogovora.

Bistveno pa je to. V elaboratu ekonomike k Imo-Realovemu projektu Dravski breg, ki ga je pripravila družba Pro-moč, sta izpostavljena dva problema. Prvič, zagotavljanje primarne zdravstvene oskrbe, ki bo prešibka za novopriseljene na območju Tabora, in drugič, premalo pokritih športnih objektov. Z dodatno stanovanjsko pozidavo v prihodnosti in novimi stanovalci bi lahko problematične postale tudi kapacitete vrtcev, je še izpostavljeno v elaboratu.

Na ta konkretna vprašanja Mestna občina Maribor nima niti odgovorov niti rešitev. Brez besed je tudi Društvo arhitektov Maribor. To se je sicer večkrat oglašalo in poudarjalo odsotnost vodenja celovite stanovanjske politike v Mariboru in pomanjkanje prostorske strategije. Predsednika dr. Andreja Šmida in nekaj članov društva smo večkrat prosili za mnenje o gradnji ob Ruški cesti, a vsi molčijo.