Ob kulturnem prazniku kritično o družbi in položaju kulture v njej

Sinoči, na predvečer slovenskega kulturnega praznika, so na Prešernovi proslavi v Ljubljani podelili najvišja državne nagrade in priznanja v kulturi. Celotna proslava je bila preplet kritičnih misli in poudarkov o družbi, položaju kulture v njej in samem odnosu politike do kulture. Predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada, Ira Ratej, je ugotavljala, da kritični govori, s katerim je postregla tudi sama, nimajo tako rekoč nobenega učinka; ne na večji obisk kulturnih dogodkov, ne na potrebne spremembe odnosa politike do kulture. Rezultate učinkov po njenih besedah beležijo le spletni forumi, kjer se 24 ur po proslavi "anonimni davkoplačevalci vneto kosajo med sabo, kdo med njimi bo še bolj žaljivo zabelil zmerljivke na račun umetnikov".Je pa res, je dodala,  da je to edina državna proslava, na kateri umetniki spregovorijo o politiki, politiki pa ob tem molčijo.  
Davkoplačevalce je spomnila, da plačujejo tudi za kaj drugega, kar ne bodo nikoli potrebovali. Zato je, po njenem,  soditi o funkcionalnosti države zgolj skozi prizmo lastnih potreb, interesov in užitkov po njenem mnenju "milo rečeno sebično, pritlehno poenostavljanje. Umetniki niso sebičneži, saj je njihovo delovanje vedno usmerjeno k sočloveku, če ne bi plačevali davkov, pa bi si umetniška dela lahko privoščil le odstotek prebivalstva in izbire bi bilo mnogo manj", je dodala in opozorila na tragikomičnost, ko s tega mesta utemeljuje položaj umetnosti. 
Opozorila je tudi na izzive novih tehnologij, ki da sledijo željam gledalcev in poslušalcev, medtem ko prava umetnina "vzbuja nelagodje, odpor, otožnost in osuplost ter šele tako predrami sočutje, vzbudi občutek dostojanstva in premika meje miselnega obzorja".
Dobitnik Prešernove nagrade za življenjske delo, fotograf Stojan Kerbler, je ob orisu svoje poti fotografa pozval k ustanovitvi muzeja slovenske fotografije. Drugi dobitnik nagrade za življenjsko delo, koreograf, plesalec, dramaturg in režiser Milko Šparemblek, pa je spomnil na svoja učitelja, Pio in Pina Mlakarja. Nagrajenci Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let pa so režiser Rok Biček, kostumograf Alan Hranitelj, igralka Nina Ivanišin, akordeonist Luka Juhart, prevajalka Suzana Koncut in grafični oblikovalec Nejc Prah.
Tokratna državna proslava je bila prva, ki je bila prilagojena na način, da so jo lahko spremljali tudi ljudje z okvaro vida in sluha.