V včerajšnjem članku Centralizacija tudi v visokem šolstvu: Za projekte Univerze v Mariboru le proračunske drobtinice? se je v komentarjih na družbenem omrežju facebook odzvala tudi mariborska poslanka Svobode Lena Grgurević.

Izražene skrbi vodstva mariborske univerze, da visokošolski infrastrukturni projekti v razvojno zaostali vzhodni kohezijski regiji v prihodnjih letih zaradi izjemnega visokošolskega investicijskega cikla v prestolnici ne bodo prejeli zadostne in enakovredne finančne podpore države, jo čudijo, saj da mariborski rektorat ni niti enkrat izkoristil pomoči, ki mu jo je sama že dvakrat samoiniciativno ponudila. Prvič že pred volitvami in nazadnje pred pol leta, ko se je znova oglasila na rektoratu. Takrat so "mi spet predvajali identičen, nekaj let star filmček o zaostanku vzhodne regije. Po mojem pozivu, naj mi napišejo, kje in kako bi potrebovali pomoč, so dejali, da mi bodo posredovali nek dopis, pa tega do danes niso storili", je zapisala Lena Grgurević, sicer tudi vodja mariborskega lokalnega odbora Gibanja Svoboda.

Meni, da bi morala druga največja univerza biti bolj proaktivna. "Medicinska fakulteta v Ljubljani izvaja tudi profitno dejavnost, nato izkupiček vloži v nakup zemljišča in pripravi projekt. Ko se pojavi razpis, pa samo vložijo že pripravljeno dokumentacijo. Mariborska univerza pa se takrat naenkrat zbudi in reče: tudi mi hočemo novo fakulteto! Ker morajo biti sredstva porabljena in projekt zaključen do določenega roka, to pač potem ni izvedljivo. Mi pa bomo vsi bentili, kako je ta Ljubljana nesramna. Dajmo začeti pred svojim pragom pometati, ne samo 'jokcati' in s prstom kazati na Ljubljano," je zapisala. 

Kritična je bila še do očitkov, da država Maribor zapostavlja tudi na drugih področjih, kot je financiranje zakonsko obveznih nalog in investicije v ceste, o čemer smo prav tako nedavno poročali. "Delamo veliko in dobro za naše mesto," trdi in navaja državno podporo za infekcijsko kliniko, stadion Poljane, Olimpijski festival evropske mladine, podpisano pogodbo za obvoznico, preselitev dela ministrstva za digitalno preobrazbo in "dvakratnim rekordnim dvigom povprečnin in še posebnimi milijoni za Maribor". 

Pravi še, da se je treba vprašati, zakaj je drugo največje mesto "po črpanju lastnih sredstev, v določenih segmentih na tretjem, petem mestu... Kako je to mogoče? Župan, ki plačuje 400.000 evrov za odvetnika, pa ima 300 zaposlenih, ni v vseh letih doslej spisal enega konkretnega predloga za ureditev povprečnin. On bi samo imel. Kaj znajo narediti, sami in povezani, v Brdih? Kako živi Murska, brez tega 'jokcanja', pa druge mestne občine? Seveda se strinjam do določene mere, da kdo stežka prek Trojan pogleda, a treba je tudi pred svojim pragom pomesti, narediti najprej doma red in dati na mizo konkretne razvojne strategije, kar pa niso zgolj lepi trgi in ulice, vse prej. Tega pa od nikoder. In to je delo župana," se je razpisala.