Jasmina Cehnar
Mestna občina Maribor je zagnala izobraževanja o participativnem proračunu, ki ga, pet let po pilotnem projektu v Radvanju, vendarle vpeljuje na območje celotne občine. Prva in zaradi epidemiološke situacije tudi zadnja delavnica v živo je bila v Kulturnem domu Pekre, kjer se je zbral dober ducat poslušalcev. Bojan Golčar, direktor Zavoda PIP, ki je zaspali projekt obudil skupaj s Fundacijo Prizma, in Neva Pipan iz kabineta župana MOM sta zbranim razložila, kako lahko občani od "šank diskusij" preidejo k delovanju, ki je v dejansko korist skupnosti. To je z neposrednim soodločanjem o porabi manjšega dela občinskega proračuna, mehanizmom, ki ga je v Sloveniji aktiviralo že 23 občin, o njegovih pozitivnih vplivih na demokracijo pa pričajo številne študije.
- Občani Maribora, stari najmanj 15 let, lahko predloge za participativni proračun oddajo do 10. novembra.
- Strokovna komisija jih bo preučila do 2. decembra.
- Sledi elektronsko glasovanje, ki bo potekalo med 3. in 10. decembrom.
- Izglasovani predlogi bodo umeščeni v proračun za leti 2021 in 2022.
- Kako daleč je izvedba in ali je projekt že končan, bodo lahko občani sproti spremljali.
Vključeni tudi mladoletniki
Kot je znano, je za leti 2021 in 2022 v okviru participativnega proračuna na voljo skupno pol milijona evrov. Za izvedbo so Maribor razdelili na štiri območja, vsakemu je v dveh letih namenjenih 120.000 evrov. Prejšnji teden se je začela faza zbiranja predlogov, ki jih lahko na osrednji platformi www.mariborsodeluj.si podajo posamezniki s stalnim prebivališčem v MOM, stari najmanj 15 let. Registrirajo se s svojim imenom in priimkom ter emšom.
Predlogi morajo ustrezati določenim kriterijem, je poudaril Golčar. Poleg tega, da so v javnem interesu in dvigajo kakovost bivanja, morajo biti, kadar gre za fizične posege v prostor, obvezno na zemljišču v lasti MOM. Izločene bodo ideje, ki so že umeščene v mestni proračun, odpadejo denimo prijave kulturnih prireditev, ki lahko denar dobijo iz občinskih letnih programov. Nesprejemljivo je tudi, da bi bil predlagatelj izvajalec projekta.
Projekti med 2000 in 20.000 evri
Idejo je treba tudi čim natančneje opisati in navesti, kako bi jo lahko izvedli in k čemu konkretno bi doprinesla, določiti lokacijo in po želji dodati slikovno gradivo. "Zelo pomembno je, kako boste opisali projekt. Če ga boste dobro utemeljili, bo manj verjetno, da ga bo strokovna skupina izločila," je povedal Golčar.
Prijavitelj bo moral tudi oceniti vrednosti projekta, ki se lahko giba med najmanj 2000 in največ 20.000 evri. Pri tem je občanom v pomoč okvirni stroškovnik, objavljen na omenjeni spletni strani. Pomembno je vedeti tudi, da lahko občan svojo idejo poda za katerikoli del mesta, ne nujno na območju svoje matične mestne četrti (MČ) ali krajevne skupnosti (KS).
Led prebila Piramida in Magdalenski park
V dveh tednih je na spletno platformo www.mariborsodeluj.si prispelo 23 predlogov. Prvi je predlagal dodatno opremo v Magdalenskem parku, konkretno postavitev parkovne šahovske mizice in dodatnih dveh klopi, drugi pa vzpostavitev turistično-informacijsko-kulinarične točke na Piramidi z ureditvijo razgledne točke. Med predlogi so še: postavitev dodatnih klopi na Glavnem trgu, sanacija udrtin na Starem mostu pa postavitev količkov, ki bi vozilom po enem predlogu preprečevala parkiranje v Parku mladih, po drugem pa uvoz v Studenški gozd. Občani so predlagali še uvedbo krožišča v Ljubljanski in Fochevi ulici, bike park na levem bregu Drave in informativne table v Mestnem parku, dodatna igrala ob Trgu Borisa Kidriča in inovativno otroško igrišče pri Osnovni šoli Prežihovega Voranca, avtobusno postajališče v Valvasorjevi, ureditev sprehajalne poti okrog Pekrske gorce ...
Glasovanje bo elektronsko
Predloge bo preučila strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Ideje, ki bodo ustrezale kriterijem, gredo na seznam za glasovanje. To bo elektronsko in bo med 3. in 10. decembrom potekalo na spletni aplikaciji na že omenjenem spletnem naslovu. Pri tem bo lahko posameznik glasoval samo za predloge znotraj enega območja, katerega, si bo izbral sam. Glasoval bo lahko za več projektov v skupni vrednosti največ 40.000 evrov. Se pa mora občan, na enak način kot pri oddaji predlogov, registrirati v sistem. Torej z geslom, ki ga na svojo elektronsko pošto dobi na podlagi vpisa svojega imena in priimka ter emša. "Zavedamo se, da lahko pride do zlorab," je izpostavil Golčar. V primeru, da nekdo ugotovi, da se s svojimi osebnimi podatki ne more registrirati, naj to sporoči organizatorjem, da bodo poskrbeli za odpravo zlorabe.
Tisti, ki dostopa do spleta nimajo ali pri e-opravilih niso spretni, se lahko v času uradnih ur obrnejo na svoje MČ in KS, Zavod PIP na Gosposvetski cesti 83 ali Fundacijo Prizma v Tkalskem prehodu 4, kjer lahko svoje predloge v času uradnih ur oddajo preko klasičnih obrazcev, pomoči bodo deležni tudi pri glasovanju.
Izobraževanja le po spletu
Projekti, ki bodo na posameznem območju dobili največ glasov, bodo umeščeni v proračun za leto 2021 ali 2022. Dobili bodo tudi svojega skrbnika. Tu pa se vključenost občanov še ne konča. Kako daleč je izvedba posameznega projekta, bodo namreč lahko spremljali na spletni platformi.
Obogatitev z donacijami
Enega od udeležencev delavnice je zanimalo, ali lahko prijavi projekt postavitve igral, za katera je v šolskem skladu že zagotovljen denar, vendar bi lahko z dodatnimi sredstvi iz participativnega proračuna naredili še več in bolje. Da je to možno, če bo prijavljen projekt izvedbeno neodvisen od tistega iz šolskega sklada, je odgovorila Neva Pipan in poudarila, da morajo biti igrala nato tudi javno dostopna. Prav tako je možno obogatiti tudi projekte participativnega proračuna, denimo z donacijami, a vedno le v smislu dodane vrednosti, ne pa kot nujnega dela investicije.
Golčar je izpostavil, da se lahko zgodi, da v posamezni MČ ali KS ne bo izveden noben projekt, bodisi, ker za to območje sploh ne bo predlogov, bodisi, ker ne bodo prejeli zadostnega števila glasov. "Zato je pomembno, da se ljudje angažirajo, če želijo, da se na njihovem območju kaj zgodi," je poudarila Pipanova. Ob tem je ena od poslušalk izpostavila, da je informiranost občanov glede participativnega proračuna slaba, roki za izvedbo pa izjemno kratki. Županova sodelavka je pojasnila, da so kampanjo šele začeli, da bodo obveščali s plakati in med drugim z zloženko, ki bo priložena mestnemu časopisu, ki gre v vsa gospodinjstva.
Izobraževanja pa bodo poslej izvajali le po spletu z aplikacijo Zoom vsako sredo ob 18. uri in vsako soboto ob 10. uri vse do 28. oktobra. Povezave za vključitev bodo pravočasno javno objavili, napovedujejo. "Zelo si želimo, da proces uspe. Vemo, da denarja ni stimulativno veliko, želeli bi si ga več, a vmes je posegla covid situacija. Če nam bo uspelo, obstaja velika možnost, da bomo participativni proračun delali tudi leta 2023 in da bo denarja takrat več," je optimističen Golčar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
