(PISMO BRALCA) Koča na Trikotni jasi: Verjetno si delovanje pravne države predstavljam povsem narobe

Dušan Kralj, Maribor
29.09.2020 10:00

Pismo v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Bil sem na Trikotni jasi in videl, da lokal nemoteno obratuje. V medijih pa zasledil, da se podpisuje peticija za ohranitev koče. Osebno proti njenemu lastniku Iztoku Tomšiču nimam nič in ga niti ne poznam. Verjetno si delovanje pravne države predstavljam povsem narobe.

Kako lahko obratuje lokal v nelegalno zgrajenem objektu, določenem za rušenje? Če nima gradbenega dovoljenja, tudi uporabnega dovoljenja nima in ga ne more imeti. Posledično je vprašljiva skladnost s sanitarnimi predpisi, predpisi požarne varnosti ... Ali so si ga pristojni inšpektorji sploh ogledali? Ali je varen za zaposlene in obiskovalce?

Večini je prijetno posedeti na Trikotni jasi in na terasi z enim lepših mariborskih razgledov popiti hladno pivo. A kaj podpisniki peticije za ohranitev nelegalno postavljene koče (podpisalo jo je okrog 2000 ljudi) sporočajo? Da ni nič narobe, če tak lokal kupiš za manj, kot stane garsonjera v mestu? Da smo tisti, ki gradimo v skladu z zakonodajo (najprej projekt pa gradbeno dovoljenje pa gradnja pa uporabno dovoljenje ...), neumni, ker zapravljamo denar, čas, se ukvarjamo s požarnimi in sanitarnimi inšpektorji in njihovimi muhami? Da smo tisti, ki imamo legalno postavljene objekte in registrirane dejavnosti, butasti, ker plačujemo elektriko, vodo, odvoz smeti, kanalščino, prispevke za stavbno zemljišče in vse ostale predpisane dajatve? Pa še nadzora in obiskov sanitarnih, tržnih in požarnih inšpektorjev smo deležni pogosto. In kaj s tem sporočajo mlajšim generacijam? Da še dolgo ne bomo Švica, ampak smo globoko na Balkanu, kjer velja pravilo "znajdi se".

Pa še dve vprašanji se postavljata. Kako sta lahko DUTB in stečajni upravitelj legalno prodajala in prodala nelegalno zgrajeni objekt, ki ga ni (vsaj ne bi smel biti, če je črnogradnja) v zemljiški knjigi? In za koliko sta s tem poslom oškodovala državni proračun?

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta