Plačilo nižje kazni za neplačano parkirnino ni vzgojno. Kaj pa zakonito?

Jeseni 2017 se je mariborska občina odločila, da nadzor nad neplačevanjem parkirnine v belih conah, ki so ga dotlej izvajali mestni redarji, s koncesijo prenese na Marprom. Hkrati s tem je kršiteljem, ki jih odkrijejo Marpromovi nadzorniki, omogočila, da v osmih dneh po prejemu obvestila nadzornika namesto 40 evrov kazni plačajo celodnevno parkirnino v višini 13,5 evra.
A, kot kaže, bi lahko tovrstna praksa bila nezakonita, zato je ministrstvo za pravosodje na pobudo varuha človekovih pravic občine Maribor, Ljubljana, Koper, Kranj in Novo mesto pozvalo, da se opredelijo do instituta tako imenovane nadomestne celodnevne parkirnine.

Kdo lahko ugotovi prekršek?

Pri varuhu človekovih pravic ocenjujejo, da je problemov s takšno ureditvijo več. Zakon o prekrških namreč za neplačnike parkiranja v belih conah zapoveduje izrek kazni, medtem ko institut nadomestne celodnevne parkirnine kršiteljem omogoča, da se s plačilom precej nižjega nadomestila za storjeni prekršek "odkupijo" in hkrati zaobidejo prekrškovni postopek. Varuh ob tem meni tudi, da takšna praksa ni vzgojna. Storilec, ki se lahko za prekršek "odkupi" s precej nižjim zneskom, kot je sicer predpisana globa zanj, bo to možnost verjetno izkoristil večkrat.

Namesto v proračun denar koncesionarju

Nadomestni celodnevni parkirnini poleg varuha oporeka tudi vlada. Tudi ta meni, da občinske določbe, ki kršiteljem omogočajo, da se s plačilom 13,5 evra (v nekaterih občinah 12 evrov) v celoti izognejo prekrškovnemu postopku, niso v skladu z zakonom o prekrških. Ob vseh že omenjenih razlogih tudi zato, ker globa za napačno parkiranje ni vplačana v proračun občine, ampak "odkupnino" za prekršek dobi javno podjetje, ki za občino upravlja parkirišča.