Petra Glavnik je po rodu Čehinja, doma iz mesta Šumperk severozahodno od Olomuca. Ljubezen do moža Aleša Glavnika, po poklicu strojnega inženirja in projektanta, je Petro pred 25 leti pripeljala v Maribor. Imata pet otrok - starejša hči je diplomirana fizioterapevtka, dva sinova študirata ekonomijo oziroma arhitekturo, dve hčeri pa sta učenki prvega oziroma četrtega razreda osnovne šole. Po poklicu je Petra Glavnik profesorica športne vzgoje in geografije, ljubezen do plesa pa je verjetno začutila pri ritmični gimnastiki, ki jo je trenirala od šestega leta starosti polnih dvanajst let, dokler si ni poškodovala hrbta. Nato se je posvetila plesu, najprej latinskoameriškim, kasneje tudi standardnim plesom in zatem poučevanju na plesnih tečajih. Ples ji je, pravi, odpravil vse prejšnje zdravstvene težave.
Prej sta bila z ženo bolj sramežljiva, zdaj pa sta prva na plesišču
Povezal ju je ples v Avstriji
Ob tem, ko se ozre v rodno Češko, pove, da je trajalo kar nekaj časa, da so se Čehi po koncu socializma "zbudili", in sedaj so na dobri poti, tudi v gospodarstvu, med mlajšimi generacijami se je vnovič prebudila narodna zavest in mnogi se iz tujine vračajo na Češko. V vsem slabem, kar je prinesel koronavirus, zlasti prestrašenost in obup med ljudmi, je dobro, da je manj globalizacije. A po drugi strani mladi s svojim znanjem, če niso dovolj upoštevani - kar velja tudi za Slovenijo -, pač odidejo v tujino, meni sogovornica. Govori tekoče slovensko, a njen naglas ne skriva, da prihaja iz tujine.
Da bi telo dobilo več kisika
Petra Glavnik se ukvarja tudi s hiperbarično kisikovo terapijo. Pravi, da je razvoj terapije ozko povezan z razvojem potapljaštva v 17. stoletju. Prednosti kisikove komore so, da v njej telo prejme več kisika, kar koristi možganom in številnim notranjim telesnim organom, ugodno je tudi za uravnavanje hormonov. Njihovi uporabniki so stari od 12 do 87 let. Petra uporabo kisikove komore priporoča vsem, ki so pod psihičnim ali časovnim pritiskom, recimo menedžerjem, ker omogoča regeneracijo telesa. Priporoča jo tudi športnikom pred večjimi napori, starejšim, sladkornim bolnikom, po prebolenju težje oblike covida-19 in prav tako tistim, ki so preboleli blago kap, saj spodbuja delovanje živčevja. Približno enourni obisk komore stane, odvisno od paketa, od 48 do 80 evrov.
Po prihodu v Slovenijo se je poldrugo leto učila slovenskega jezika, saj ga je potrebovala tudi pri izpitu za slovensko državljanstvo. Znanje slovenskega jezika je izpopolnila v pogovorih, ko je srečevala ljudi, veliko je poslušala in gledala radijske in televizijske programe v slovenskem jeziku. Do leta 2008 je bila zaposlena v moževem projektantskem podjetju kot referentka, kasneje je opravila izpit in delala kot nepremičninska agentka. Je pa njen mož strasten plesalec in to ju je tudi povezalo, ko sta se spoznala na smučanju v Avstriji. Sama je že na Češkem ples tudi poučevala in sodelovala pri pripravi športnih plesalcev. Z možem sta v Sloveniji hodila na plesne tečaje, pri plesni šoli Salsero je sama pričela poučevati ples, zadnja leta pa je dejavna predvsem v svojem plesnem studio AP v Mlinski ulici v Mariboru.
Izgovor moških je, da nimajo talenta
Njeni učenci so predvsem skupine, ki hodijo tako k telovadbi kot na plesni tečaj. Po večini prihajajo ženske, in to vseh starosti, moških je bolj za vzorec. Pripravlja tudi individualne plesne vaje, kot profesorica športne vzgoje pa priporoča različne zvrsti telovadbe, zlasti za stabilizacijo hrbtenice, saj je v zadnjem obdobju preveč sedečega načina dela in življenja nasploh. Ples in telovadbo Petra priporoča tudi pri različnih zdravstvenih težavah. Meni, da je ples zdravilo, pospeši srčni utrip in obenem sprošča, saj prinaša druženje, preganja osamljenost in pričara boljše razpoloženje. V zadnjem obdobju koronavirusa so njene skupine v plesnem studiu manjše, poučuje pa tudi prek aplikacije Zoom.
V času najinega pogovora je k Petri prišla na plesne vaje in razgibavanje manjša skupina žensk, pa tudi en moški. Aleksandra Kosec iz Maribora je povedala, da ji telovadba in ples prinašata predvsem druženje. Zanjo je osebni stik zelo pomemben, pri Petri pleše že drugo leto in vesela je, da jo učiteljica popravlja in usmerja, da izboljša plesne veščine. Pomembno ji je tudi, da se po vajah bolje počuti, navsezadnje bolj ženstveno, ima več energije, in verjame, da s plesom krepi delovanje možganov in preprečuje demenco. Aleksandri so najbolj všeč latinskoameriški plesi. Tatjani Furman, prav tako iz Maribora, ples pomeni razgibavanje telesa, prinaša tudi smeh, ki je v življenju še kako pomemben, predvsem pa uživa v druženju z drugimi tečajniki in vaditeljico, ki prida k njihovim plesnim druženjem posebno osebno noto. Andrej Rižner (Maribor) pa pove, da z ženo veliko plešeta zadnji dve desetletji in da njun zakon, ki je sicer v celotnem obdobju odličen, loči na obdobje pred plesom in po njem. Odkar namreč z ženo plešeta, sta še bolj zaživela in ples je k njunemu zakonskemu življenju dodal še več užitka. Andrej še pravi, da je najbolj pogost izgovor moških, da ne plešejo, to, da bi sicer plesali, a nimajo dovolj talenta. Praviloma je ples ženskam res bolj pisan na kožo, a če pogledamo v Grčijo ali Srbijo, tam tudi moški veliko plešejo. Andrej pravi, da sta bila z ženo prej pri plesu bolj sramežljiva, zdaj pa velikokrat kar prva stopita na plesišče.