Zahtevno in mukotrpno odstranjevanje nelegalno odloženega komunalnega blata, ki se je razlezlo z vodo in onesnažilo širše območje Pivole pri Hočah, se bliža koncu. Delavci so dela na težko dostopnem terenu v gozdu, ki so bila najtežja, že opravili. Neposredni kraj zločina je očiščen, o hudi človeški brezbrižnosti, ki jo je vodil pohlep, pa tam priča nekaj blata, ki je bilo odstranjeno z gozdnega terena in je shranjeno na dveh začasnih odlagališčih. Ti mora prevzemnik, podjetje Kostak iz Krškega, še izprazniti ter blato odpeljati in predelati v kompost.
Največja vidna rana v naravi je zdaj več čistin. Drevesa so morali delavci odstraniti, da so se lahko prebili s stroji in odstranili nesnago, ki najverjetneje izvira iz ptujske čistilne naprave. Dostop je bil na določenih delih tako težak, da so morali za odstranjevanje blata uporabiti poseben stroj, ki se je prebijal čez skalnat teren, pove Boštjan Horvat, poveljnik civilne zaščite v občini Hoče-Slivnica, nato pa pokaže na ponovno bistro vodo potočka. "Današnje stanje je sto proti ena. Deževje pa bo še spralo ostanke blata in smradu," je optimističen.
Ribniki pritegnejo le še mrčes
Zaključna dela te dni potekajo v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru, kjer se izvajalec del, državni koncesionar Vodnogospodarsko podjetje (VGP) Drava s Ptuja, trudi z goščo, ki je zapolnila Pivolski potok in tamkajšnje ribnike. Smrad tudi tam mestoma še vedno vztraja. "Kar vonjate sedaj, je minimum. Prve dni pa je bilo neznosno," Horvat pri večjem ribniku, ki je bil pred sanacijo do vrha zapolnjen z blatom, le odmahne z roko. Zdaj je v njem spet voda, ki pa je še daleč od tega, da bi lahko v njem plavale ribe. Betonirano zajetje namreč uporabljajo kot usedalnik. To pomeni, da se voda, ki spira ostanke blata iz struge Pivolskega potoka, še steka v ribnik in ga bo na koncu treba še enkrat očistiti.
Za sanacijo vsaj 825 tisočakov
Že ves čas se ve, da bo sanacijo plačala država in da bo draga, ker bo odpeljanega materiala za krepko več kot 200 ton, kolikor je bilo po prvih ocenah nasutega komunalnega blata, saj bo po čiščenju pomešano z zemljino. Zdaj so bolj znane tudi uradne številke. Na ministrstvu za okolje so nam povedali, da je bilo doslej odpeljanih skupno približno 450 ton odpadnega blata, na koncu pa jih bo približno 600. "Glede na prve ocene količin je bilo za sanacijo predvidenih 825.000 evrov, poračun bo narejen po zaključku intervencije in sanacije," dodajajo na ministrstvu in pojasnjujejo, da so v znesek všteti vsa dela na terenu, prevzem in odvoz odpadka, analize in monitoringi tal in voda.
Meritve voda na kritičnem območju je v okviru svojih pristojnosti opravila tudi Skupna služba varstva okolja, ki deluje v Skupni občinski upravi Maribor, vendar rezultati še niso znani. Prav tako je ministrstvo za okolje pozvala, da v program sanacije vključi preventivno kontinuirano vzorčenje površinske in podzemne vode na območju relevantnih vodnjakov v Bohovi. A na ministrstvu pravijo, da poziva niso dobili in z njim zato niso seznanjeni.
Medtem teče kriminalistična preiskava, ki je ovadila šest ljudi, od teh so bili trije osumljenci priprti. Na PU Maribor pravijo, da v zvezi s preiskavo novih informacij za javnost ni.
Najbolj žalostno podobo v botaničnem raju, ki ga je onesnaženje prizadelo tudi zato, ker je ostal brez vira za zalivanje rastlin, te dni kažejo trije manjši umetni ribniki, ki so še vedno zapolnjeni z blatom. Če so bili še do nedavnega polni življenja, zdaj blatna brozga pritegne le še mrčes. Te lokacije čistijo drugače, mešanico vode in blata s črpalko prečrpavajo v cisterno prevzemnika, ki mešanico neposredno odpelje. "To je veliko hitrejša rešitev, saj je blato preveč tekoče in bi se na začasni deponiji prepočasi sušilo," je pojasnil Horvat.
Vrenje, mehurčki in plini
Večino komunalnega odpadka so namreč odstranjevali z bagri in ga, kot omenjeno, kopičili na začasnih odlagališčih, prevzemnik pa ga je oziroma ga še bo odpeljal, ko bo suho. Ena od trenutno treh tovrstnih deponij je tudi v botaničnem vrtu. "Poglejte naše blatne kopeli," malo črnega humorja vnese eden od sodelavcev vrta, medtem ko gošča, ki vsebuje salmonelo in presežene vrednosti težkih kovin, pospešeno vre, da nastajajo mehurčki in se sproščajo plini. Bojazen, da bi iz tega blatnega bazena pronicalo v zemljo, naj ne bi bila upravičena, ker naj bi bila deponija umeščena na nepropustno glineno podlago.
Z delavci VGP so vsi zelo zadovoljni. "So vestni in previdni, da naredijo čim manj škode tako v botaničnem vrtu kot okolici. Nasploh so pri tej sanaciji vsi tako sodelovali, da kapo dol. Če bi bili tako složni v politiki, bi bilo pri nas čisto drugače," je razmišljal Horvat. Kot je povedal, se bodo dela zaključila predčasno, predvidoma že prihodnji teden, Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede kot lastnico zemljišča pa so zaprosili, naj na mestih, kjer je bilo blato odloženo, postavi fizične ovire, ki bi v prihodnje taka dejanja vsaj na tamkajšnjem območju onemogočile.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
