Kot sociolog, raziskovalec, znanstvenik in človek težim k objektivnosti. Tej se sicer najlažje približamo tako, da zbiramo in preučimo dejstva in jih potem vključimo v svoja razmišljanja. V tej luči sem precej zaskrbljen prebiral intervju, ki ga je Večer opravil z aktualnim županom Maribora, Sašo Arsenovičem (19. 12. 2020), še posebno del, kjer župan pojasnjuje razloge za popolno zaprtje dela Koroške ceste (kot dela Glavnega trga). Naj pojasnim zakaj.
Kot predstavnik civilne iniciative Za pravično delitev prometnega bremena v centru Maribora (ZAPD) sem že večkrat pojasnil, da je bil projekt obnove Glavnega trga zasnovan in financiran tako, da se v luči trajnostne mobilnosti vzpostavi deljen prostor, kjer so vsi udeleženci v prometu obravnavani enakopravno. Tako je zapisano v projektni dokumentaciji, tako je bilo pojasnjeno na javni razgrnitvi projekta, tako je bilo poročano. Glede tega ni dvoma. Tako kot ni dvoma glede razlogov, zakaj je bil projekt nastavljen tako - analize so pokazale, da bi se ob popolni zapori izjemno povečala obremenitev redkih preostalih prometnih povezav med vzhodnim in zahodnim delom centra mesta, zaradi česar bi bile negirane usmeritve, ki so zapisane v dokumentu Celostna prometna strategija mesta Maribor - Poti do privlačnega mesta in zadovoljne skupnosti (2015). In še: brez ohranitve Koroške ceste kot dela Glavnega trga bi bilo težko zagotoviti funkcionalnost javnega potniškega prometa kot pomembnega elementa trajnostne mobilnosti.
Kot je mogoče prebrati, se je župan naknadno odločil, da omenjeno ignorira, na vprašanje novinarja "zakaj", pa odgovarja, da zato, ker "smo videli, da so se študije na podlagi neznanih predvidenih dejstev pač motile. Nikjer ni bilo treba čakati tako dolgo, da bi to odtehtalo ponovno odprtje tako čudovitega življenjskega prostora."
Tisto, kar zmoti (če pustimo ob strani enigmatično formulacijo "neznana predvidena dejstva"), je, da župan ne pojasni, "kdo je videl, da se so študije motile", in na osnovi katerih dejstev. Opazka, "da nikjer ni bilo treba čakati", ne temelji na resni analizi, ampak na županovi subjektivni oceni. Zakaj? Realen učinek zapore se namreč zaradi prve covid-19 zapore, poletnega časa, ko je prometa v mestu manj, in druge covid-19 zapore še ni mogel pokazati. Župan torej ugiba, ob tem pa ignorira analizo Fakultete za gradbeništvo (vir: Prometna študija - zaprtje Koroške MOM LIFE - 1. 9. 2020, UM, Fakulteta za gradbeništvo), ki jasno kaže, da se je promet v Krekovi ulici ob zapori Koroške ceste povečal za 27 odstotkov, v Maistrovi in Cankarjevi pa za 30 odstotkov. Zapora Lenta bo obremenitev na koridorju Razlagova - Krekova - Strossmayerjeva - Mladinska - Maistrova - Cankarjeva ulica povečala še za dodatnih 20 odstotkov. Nadalje, v svoji oceni, da se "ni nič spremenilo", župan popolnoma ignorira dejstvo, da je na omenjeni koridor preusmerjen velik del javnega potniškega prometa (linije 3, 7, 8, 12, 15, 17, 18, 19). Ki zaradi ozkosti koridorja povzroča izjemen hrup, ob tem pa ogroža varnost vseh udeležencev v prometu. In ne nazadnje - sedanja ureditev, ki vpliva na 31,3 odstotka uporabnikov mestnega javnega potniškega prevoza (vir: Prometna študija MOM), ruši funkcionalnost javnega mestnega prometa. Tako kot je bilo napovedano. V luči zapisanega torej nikakor ne držijo županove pavšalne, na letu 2020 temelječe subjektivne ocene, da se "ni nič zgodilo". Nasprotno, zgodilo se je "precej" (slabega), ima pa župan prav, ko pravi, da se ni zgodil prometni kolaps. A kot rečeno, to je precej povezano z izjemnostjo leta 2020 (ki gre županu na roko) in, drugič, to navsezadnje sploh ni bistveno. Argument pretočnosti - "Nič se ni zgodilo. Promet je dovolj pretočen" - namreč povsem ignorira dejstvo, da župan omenjeni koridor, kjer so bile že pred zaporo presežene mejne vrednosti hrupa (!) (Vir: Urad za komunalo, promet in prostor Mestne občine Maribor, Služba za varstvo okolja, 14. 10. 2020), spreminja v degradirano območje. Povedano drugače, župan ob ignoriranju znanstvene evidence, ki kaže, da je prekomeren hrup izjemno škodljiv za psihofizično zdravje ljudi, meni, da je uničevanje kvalitete bivanja za mnoge - teh je na omenjenem koridorju neprimerno več kot na zaprtem delu Koroške ceste - enako "nič" (bistvenega). Še več, namesto da bi skladno z zavezami Operativnega programa varstva pred hrupom, ki ga je Republika Slovenija sprejela leta 2018 (Vlada RS, 35400-2/2018/11, 1. 3. 2018), hrupno obremenitev zmanjševal, jo v celoti povečuje (hrupni strošek zapore > hrupne koristi zapore).
Najprej mora župan (in ekipa) sprejeti dejstvo, da problem obstaja
Nadalje, zaradi podaljšanja prometnih poti (trajni obvoz) je upravičeno mogoče predvidevati, da se bo kakovost zraka v mestu kot celoti poslabšala. S tem je ogrožen še en vidik zdravja meščank in meščanov, negiran pa je tudi namen evropskih sredstev, ki jih je za obnovo Glavnega trga pridobila MOM. Obnova bi namreč morala okrepiti trajnostni vidik delovanja mesta, to pa vključuje tudi znižanje onesnaženosti zraka in ogljičnega odtisa v mestu. Župan torej tvega, da bo treba evropska sredstva vračati, kar ob rekordni zadolženosti (in njenemu predvidenemu rekordnemu povečevanju) gotovo ni dobra popotnica za (želen) drugi mandat (okoljski strošek zapore > okoljske koristi zapore).
In zadnje - skrb vzbujajoče je, kako župan komentira dejstvo, da se je na omenjenem koridorju poslabšala prometna in siceršnja varnost ljudi. Precej prostodušno namreč pravi: "Zakaj bi imel isti problem na dveh ulicah, če ga lahko imamo na eni?" Takšna izjava je problematična vsaj zaradi dvojega. Prvič, na prizadetem koridorju je več kot štirideset zavodov, med katerimi je mnogo šol in vrtcev; drugič, na njem, kot rečeno, živi neprimerno več ljudi kot v "drugi ulici". In še, Glavni trg bi bil v režimu, kot je bil projektiran, precej bolj varen prostor, kot to velja za prizadeti koridor. Povedano drugače, delovanje skladno s projektom ne bi povzročilo "istih problemov" (varnostni strošek zapore > varnostne koristi zapore).
Obiščite spletno stran brez oglasov.
