Mag. Gregor Ficko je v daljšem prispevku bralcem Večera dne 20. oktobra 2020 predstavil svoja razmišljanja na temo načrtovanja mariborskega prometa s predpostavko, "da so že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja tako srednje- kot dolgoročne študije razvoja prometa pokazale, da mesto potrebuje štiripasovne povezave, ki bodo mesto razbremenile v smeri vzhod-zahod in sever-jug", oziroma da sta za boljše delovanje mestnega prometa neizbežno potrebni tako severna kot južna obvoznica. Ker bi za predstavitev strokovnega stališča (tudi kot nosilec osnutka in predloga Urbanistične zasnove mesta Maribor, ki postavlja smernice razvoja mariborskega prometa) potreboval vsaj toliko prostora, kot ga je porabil gospod Ficko, bom odreagiral le na drugi del njegovega zapisa, v katerem prenaša krivdo in odgovornost za še neizgrajeno južno obvoznico na delavnico Maribor - jug, njene protagoniste in takratno občinsko vodstvo. Ugovarjam zato, ker so v zapisanem navedbe mag. Ficka netočne ali namerno zavajajoče, in tudi zato, ker je problematika načrtovanja mariborske južne obvoznice širši javnosti premalo poznana. Besede in odstavki v narekovajih so povzeti iz pisanja gospoda Ficka.
Pobuda za delavnico je nastala potem, ko je nekaj strokovnjakov z drugih strokovnih področij ocenilo, da bi izvedba načrtovanega odseka trase južne obvoznice meščanom preprečila dostope do Pohorja in onemogočila kvaliteten urbani razvoj ob njegovem vznožju. Z delavnico smo ob podpori Mestne občine Maribor odreagirali šele v fazi pripravljalnih del izvedbe, ker smo bili s projektno rešitvijo javno seznanjeni tik pred začetkom del in smo lahko šele takrat ocenili vplive predlagane trase na kvaliteto urbanega razvoja.
Mednarodno urbanistično arhitekturno delavnico Maribor - jug smo začeli izvajati oktobra 2009 in ne leta 2011, po naročilu Mestne občine Maribor, potekala pa je nadvse transparentno. Idejnih zasnov delavnice niso pripravili neki bruci, temveč so nastale z delom šestih skupin študentov arhitekture iz višjih letnikov treh fakultet pod vodstvom priznanih profesorjev in arhitektov v praksi: Petra Gabrijeličiča (takratni dekan ljubljanske fakultete za arhitekturo), Aleša Vodopivca, Maruše Zorec, Ilke Čerpes (vsi s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani), Pepeta Barbierija s Fakultete za arhitekturo Univerze v Pescari in Uroša Lobnika s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Celosten interdisciplinarni pristop pa je tisti, ki omogoča razumeti kompleksnost problematike umeščanja infrastrukture na robu mesta, od koncipiranja vprašanj, priprave strokovnih podlag, različnih faz, odzivov pa vse do izvedbe v obliki prostorskih načrtov
V okviru delavnice so bila organizirana tri večja srečanja: simpozij delavnice v viteški dvorani betnavskega gradu (8. oktobra 2009), vmesna predstavitev idejnih zasnov z vabljenimi gosti v dvorani Boruta Pečenka v prostorih tehniških fakultet Univerze v Mariboru (4. decembra 2009), javna predstavitev rešitev in razstav v preddverju viteške dvorane v betnavskem gradu (29. januarja 2010), razstava v razstavišču Urban (od 3. do 10. februarja 2010) in razstava v Hiši arhitekture Maribor (od 5. septembra do 1. oktobra 2012). Na vseh predstavitvah so bili udeleženci predstavniki različnih strok in služb, od ministrstva za okolje in prostor do služb Mestne občine Maribor, ter podjetij, ki so bila vključena v projektiranje južne obvoznice. Na večini je bil med udeleženci tudi mag. Gregor Ficko, ki mu ni znano, "kje danes ležijo makete arhitekturnih 'remek del' študentov prvega letnika, čeprav bi jih bilo zanimivo pokazati mariborski javnosti, da bi videla 'onaniranje stroke' oziroma s čim smo se sposobni v našem mestu ukvarjati".
Prav zaradi pomena delavnice, osvetlitve problematike in mariborskega sindroma "izgube spomina" ter da bi osvetlili neizogibnost vključevanja različnih strokovnih profilov, predvsem strokovnjakov s področja urbanizma in arhitekture pri načrtovanju obvoznic, smo zbrali energijo in izdali znanstveno monografija Mesto:rob (City:Edge), ki sva jo uredila z dr. Petrom Šenkom in je izšla leta 2014 pri Založbi Pivec.
Monografija je razdeljena na tri vsebinske sklope. V prvem so zbrani prispevki slovenskih in mednarodnih strokovnjakov, ki osvetljujejo vprašanja načrtovanja obvoznic in oblikovanja grajenega roba mesta, v drugem sklopu je predstavljen urbani razvoj mesta s poudarkom na vprašanju razvoja mesta ob vznožju Pohorja, v tretjem sklopu pa so predstavljene vse idejne rešitve (tudi fotografije spornih maket), ki ponujajo šest različnih konceptov urbanega razvoja in šest različic zasnove trase južne obvoznice s sintezno predstavitvijo vseh rešitev, na podlagi katere so podane usmeritve za izboljšano načrtovanje južne obvoznice. Načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture je spoznano kot prioriteta sodobnega urbanističnega načrtovanja in trajnostnega razvoja mest. Celosten interdisciplinarni pristop pa je tisti, ki omogoča razumeti kompleksnost problematike umeščanja infrastrukture na robu mesta, od koncipiranja vprašanj, priprave strokovnih podlag, različnih faz, odzivov pa vse do izvedbe v obliki prostorskih načrtov.
Žaljenje in netočnosti zapisanega kažejo na stanje duha nekaterih mariborskih prometnih "vizionarjev", ki se še kar naprej trudijo vrtnariti na tujem vrtičku ter ob vsaki priložnosti javno žalijo in zmanjšujejo vrednost dela strokovnjakov drugih strok. Ne, nisem dekan Fakultete za arhitekturo v Mariboru, ker takšne fakultete Univerza v Mariboru še nima, sem predstojnik Oddelka za arhitekturo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (od leta 2010).
Gospod Ficko meni, da je najbolj tragičen rezultat delavnice njen zaključek, ki je določil, "da si mesto jemlje še dvoletni razmislek glede določitve učinkovite rabe prostora ob sami hitri cesti, kar je bil jasen signal državi (ministrstvu za okolje in prostor), da se načrtovanje južne obvoznice praktično ustavi", in ugotavlja, da "državni prostorski načrt za gradnjo južne obvoznice še vedno ni sprejet, navkljub vsem obljubam tako mesta kot države, da bodo vsi problemi z umeščanjem odpravljeni 'že' leta 2017. In je seveda veliko vprašanje, kdaj bo, če sploh bo."
Kako in kdaj po zaključku mednarodne delavnice je potekalo izboljševanje načrtov za traso južne obvoznice, ne vem. Javno sprašujem, koliko različnih strokovnih profilov (na primer urbanistov in arhitektov) je bilo po sprejeti odločitvi, da mesto in država ponovno premislita, vključenih v strokovne debate ali celo v izboljšavo popravljene zasnove južne obvoznice. Kolikor je meni znano, nihče - vsaj ne protagonisti, ki s(m)o opozorili na neustrezno zasnovo trase južne obvoznice.
S strokovnim izključevanjem in javnim žaljenjem tistih, ki opozarjajo, in vključevanjem tistih, ki kimajo, ne pričakujem, da bo državni prostorski načrt ponudil boljšo rešitev od tiste, zaradi katere je bila podana pobuda in se je organizirala mednarodna urbanistična arhitekturna delavnica, ki je skušala čim bolj celostno pregledati vplive južne obvoznice na urbani razvoj mesta in kvaliteto bivanja v njem.
Ja, z mestnim arhitektom sva odreagirala šele v fazi priprav za gradnjo prvega dela južne obvoznice med Streliško in Kardeljevo cesto, ker sva želela občane in strokovnjake opozoriti in vprašati, ali vedo, da bo varianta južne obvoznice z izvedbo na povprečno metrskem nasipu in s protihrupnimi ograjami brez enega samega podhoda za pešce "odrezala" mesto od Pohorja. Takratni župan Kangler je razumel strokovno zadrego, nekateri mariborski prometni "vizionarji" pa še danes ne, zato žalijo in diskreditirajo druge strokovnjake. Za omalovaževanje truda številnih uglednih arhitektov, profesorjev in študentov arhitekture, arhitekturne in urbanistične stroke s skrajno neprimernim izrazoslovjem in za vse "namerne" netočnosti zahtevam od gospoda Ficka javno opravičilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
