(POLEMIKA) Pohorje in problemi mariborskega prometa

Urbanizem se je kot disciplina pojavil zaradi novih težav, kot so nekontrolirana in hitra rast mest, pomanjkanje stanovanj, problematika degradiranih območij, tudi socialni problemi. Kot orodja pri svojem delu uporablja različne znanstvene metode; od statističnih do matematičnih analiz, optimizacije itd.

Danes se urbanizmu dodeljuje vloga foruma, ki je edini pristojen za načrtovanje mesta, ne le za območje določanja namembnosti in načrtovanja širšega prostora ter regije, temveč tudi za oblikovanja mestnega prostora. S tem je arhitektom odmerjena podrejena vloga, omejena zgolj na pozidavo določenih območij. Vendar je takšna diferenciacija nelogična in neprimerna, saj je pozicija arhitekta, ki se ne ukvarja s tem, kaj se gradi in kje, ampak samo še kako, v smislu arhitekture mesta slaba. To pomeni, da je arhitektura omejena samo na formalen izraz in organizacijo prostora znotraj odmerjene parcele. Posebej problematično postane vprašanje, ko prostor ločeno urejajo še gradbeni inženirji, kar se dogaja pri načrtovanju cest, železnic in mostov. Tako pridemo do delitve območij na dele, ki niso več elementi celote tj. mesta.

Pri tem je nujno opisati, na kakšen način naj se mesto arhitekturno razvija. Principe, po katerih naj se mesto gradi, če govorimo o arhitekturi mesta, bi lahko strnili v dve definiciji. Prostorski sistem mora biti razpoznaven, mesto mora biti berljivo kot struktura, in če želimo, da bo genius loci tudi stabilitas loci, se mora mesto v svojem razvoju in rasti nenehno ozirati po principu svojega nastanka, ki je lastno le njemu samemu in ga zaradi tega lahko tudi doživljamo kot posebno izkušnjo. Te soodvisnosti podrobno pojasni prof. Janez Koželj v knjigi z naslovom Iz arhitekture.

Verjamem, da sem že z uvodom nakazal, da je promet v mestu pomembna tema, vendar mora biti sestavni del celotnega ustroja mesta. Je podporni sistem mestu in regiji. Je tisti, ki omogoča delovanje in povezovanje mesta, regije ali širšega prostora. Seveda se kot takšen podreja konceptu mesta ali drugi prostorski zasnovi. Sploh pa promet ne zajema zgolj avtomobilskega prevoza.

Arhitekturno in drugo prostorsko snovanje v naši državi je vpeto v izredno zahtevno prostorsko zakonodajo tako na državni kot na lokalni ravni. Na to opozarjajo politiki, ki se soočajo z dolgotrajnostjo postopkov pri izvajanju državnih ali lokalnih projektov, ter gospodarstvo in ne nazadnje državljani, ki se le stežka prebijajo skozi zakonodajne postopke. Ob tem skrb vzbuja dejstvo, da ta ista posledično draga in dolgotrajna zakonodaja ne zagotavlja kakovosti na področju prostorskega načrtovanja v smislu celovitega, trajnostnega in razvojnega pristopa. Seveda je navidezna nelogičnost logična. Posledica trenutnih zakonov je, da so načrtovalci in naročniki v veliki meri primerov zadovoljni, če jim uspe dobiti vsa dovoljenja in se prebiti skozi zakonodajne mline. Tako za razmislek o širših razvojnih in dolgoročnih vizijah ne ostane ne volje ne časa. V primeru načrtovanja južne obvoznice v Mariboru smo se v mandatu župana Franca Kanglerja tega dejstva zavedali na podlagi izkušenj in naredili vse, da južna obvoznica ne bo samo cesta, ki rešuje trenutne in srednjeročne prometne zagate, ampak infrastrukturna rešitev, ki bo na južnem robu Maribora pod Pohorjem omogočala kakovosten razvoj mesta. V ta namen smo med drugim organizirali arhitekturno delavnico zunaj uradnega postopka priprave načrta za južno obvoznico pod vodstvom izrednega profesorja Uroša Lobnika, ki jo je naročila MO Maribor. Dokazano je bilo, da je razvoj mesta na tem delu izredno pomemben in da je v prihodnje na območju Betnave nujno vzpostaviti južni mestni park, ki bo povezan s Pohorjem, ter območje okoli parka razvijati v smeri strnjenega stanovanjskega območja visoke kakovosti. Arhitekti so skozi aktivno udeležbo pri snovanju pokazali in dokazali, da je nujno, da je obvoznica na območju zelenih površin Betnave speljana pod zemljo, drugje poglobljena ter zasnovana na način, da ne bo ovira v prostoru, temveč prostor za povezovanje in ohranjanje kakovosti podpohorskega ambienta. Arhitekturni pristop je pokazal še na problematiko ceste, dvignjene nad obstoječ teren s protihrupnimi ograjami in s tem linearno oviro, ki bi preprečila kakovosten razvoj mesta in povezavo z zelenim zaledjem Pohorja. Strokovno javnost nedvomno zanima, v kateri fazi je trenutno postopek umeščanja v prostor in kakšne so aktualne rešitve. V zadnjih sedmih letih niti strokovna niti laična javnost o podrobnih aktivnostih nista bili obveščeni.

Menim, da je treba obstoječo zakonodajo čim prej spremeniti iz dolgotrajne in nepregledne v hitro, pregledno in razvojno naravnano. Pri tem se je treba zgledovati po primerih dobre prakse, kot je umeščanje inovativne arhitekture v prostor, ki ni niti natečaj za izbor najboljše rešitve niti birokratski proces, temveč strokoven, transparenten, interdisciplinaren, večstopenjski proces iskanja najboljše rešitve. Ob tem se kaže vprašati, kakšen je bil sploh namen zapisa mag. Gregorja Ficka z naslovom Problemi mariborskega prometa. Ali je njegov cilj žaljenje in strokovna diskreditacija ali strokovni pogled drugače mislečega. Menim, da ne slednje. Menim tudi, da je tovrstno početje postalo že dnevna stalnica, kot pri covidu-19 in drugih strokovnih temah, kjer se strokoven in trezen razmislek žali in diskeritira, saj je nekaterim lažje zatekati se v teorije zarote. Takšen način ne more voditi k boljši družbi in boljšim rešitvam za vse. Zato od g. Ficka pričakujem vsaj opravičilo za žaljive besede in pozivam h konstruktivnemu pristopu k za mesto izredno pomembni problematiki.

Glede na to, da je predviden poseg izredno pomemben za mesto, predlagam, da trenutni podžupan dr. Samo Peter Medved organizira predstavitev vseh faz načrtovanja omenjene obvoznice. Glede trenutnih razmer je digitalna predstavitev najboljša rešitev. Predlagam tudi, da izredni profesor Uroš Lobnik ponovno predstavi delavnico, ki so jo pohvalili različni strokovni profili, ter monografijo, ki govori o tem, kako bi cesta pod Pohorjem glede na izkušnje drugih mest morala biti umeščena. Na ta način se bosta lahko tako strokovna kot laična javnost podrobno seznanili z rešitvami, vizijami in stališči vključenih strokovnjakov.