Jasmina Cehnar
Načrtovan posek skoraj kilometer dolgega drevoreda v Pivoli, ki je zavarovan kot naravna in kulturna dediščina, je v javnosti pred enim letom dvignil veliko prahu. Že od vsega začetka podiranju dreves nasprotujejo različne naravovarstvene organizacije, ustanovljena je bila tudi civilna iniciativa, a vsi protesti niso dosegli namena, razen tega, da se je evropsko sofinanciran projekt zamaknil za eno leto. Sedaj občina Hoče - Slivnica že išče izvajalca del in je torej tik pred tem, da začne rušiti 140 dreves. A naravovarstveniki niso obupali. Zelena stranka Vesna je namreč te dni vložila zahtevo za obnovo postopka na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport. Od njega zahteva, da o dodelitvi evropskih sredstev projektu, ki je po njihovem mnenju povsem skregan z evropskimi načeli zelenega prehoda, presoja še enkrat oziroma sofinanciranje občini odvzame.
Kršeno načelo ne škoditi bistveno
Trdijo namreč, da je prijavitelj v investicijskem programu in prijavni dokumentaciji prikril nekatera dejstva, ki bistveno spremenijo finančne rezultate projekta. Med drugim očitajo, da ni bila obračunana obvezna letna amortizacija osnovnih sredstev in zato občina ne more biti upravičena do tako visokega zneska sofinanciranja. Ključna neskladnost pa je, tako trdijo v stranki, da je prijavitelj v projekcijah prikazal samo javne koristi, ne pa tudi stroškov okoljske škode, ki bo s posekom nedvomno nastala. Kršeno je bilo načelo ne škoditi bistveno, je na včerajšnji tiskovni konferenci Vesne povedala Urša Zgojznik, sopredsednica stranke. "Da želi občina posekati lipov drevored z evropskimi sredstvi v okviru načrta za odpornost in okrevanje, se nam zdi višek arogantnega odnosa do naravne dediščine in nerazumljiv pristop v času, ko nam je že vsem jasno, da podnebne spremembe delajo vse bolj ranljive naravo in ljudi," je komentirala. Vlado poziva k zaščiti odraslih dreves in krajine z zakonodajo, kar je po njenih besedah sedaj prepuščeno volji posameznikov.
Nekateri krajani so proti
Da se vsi krajani ne strinjajo s posekom drevoreda, kot prikazuje župan, je izpostavila Martina Belšak, predsednica Civilne iniciative za ohranitev Pivolskega drevoreda. "Pozivamo občino, prav tako pa zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine, da v skladu z občinskim odlokom, zakonodajo, predvsem pa v luči podnebnih sprememb drevored ohranijo na način, da bo v tej podobi ostal zanamcem," je dejala. Na naše vprašanje, zakaj so pri ministrstvu postopek sprožili šele sedaj, je pojasnila, da prej to ni bilo mogoče, ker da so jim prikrivali del dokumentacije in dostop do nje onemogočali do te mere, da je morala posredovati informacijska pooblaščenka. Iz vse komunikacije pa da jih je odrezal tudi župan Marko Soršak.
Medtem se je krajinski arhitekt Žan Lovše spraševal, kaj je šlo narobe, da drevoreda v Pivoli niso zaščitile pristojne institucije. Spomnimo, pri zavodu za naravo so dejali, da se pri drevoredu ne varuje posameznega drevesa, pač pa pojavnost drevoreda v krajini, ta pa da je že v zelo neenotnem stanju. "Drevored v Pivoli morda res nima uniformirane podobe, a tudi na novo zasajeni drevored ne bo odporen na prihodnje oblikovne pomanjkljivosti, poleg tega pa mlada drevesa še vrsto let ne bodo opravljala ekoloških funkcij, če bodo po več desetletjih rasti sploh uspešno prišla v odraslo dobo," je opozoril Lovše. Predlaga, da zdrava drevesa pivolskega drevoreda z optimalnim vzdrževanjem ohranjajo. Spomnimo, tak je bil tudi predlog arboristke Tanje Grmovšek, ki je za projekt pripravila strokovno oceno.
Soršak: Pa naj Vesna prevzame vzdrževanje
"Če je taka pritožba zakonsko možna, ima stranka Vesna do nje pravico. Moti pa me nekonsistentnost. Ko smo imeli v Pivoli strupeno blato, ni bilo nobene vesne, nobene nevladne organizacije, nobenega aktivista," se je na potezo odzval župan Soršak. Pravi, da za odločitvijo poseka stoji, saj da so jo v zadnjih petih letih dogovorili skupaj s stroko. "Lahko pa stranka Vesna prevzame vzdrževanje drevoreda in s tem tudi kazensko in odškodninsko odgovornost. Da ne bodo ostali samo pri besedah," je pikro dodal župan. Glede očitkov o prijavni dokumentaciji pojasnjuje, da jih ne pozna in zato težko komentira. "Če pa je karkoli narobe, verjamem, da nam bo ministrstvo poslalo zahtevo po dopolnitvi," je še dejal.
Razpis za izbiro izvajalca, ki bo posekal drevored, zasadil novega in ob njem uredil tematsko pot, se sicer izteče 16. oktobra. Dela bi lahko stekla že v začetku novembra. Kot smo poročali, je morala občina izvesti še dodaten konservatorski načrt, ki pa ni prinesel bistvenih sprememb. Potrebuje pa projekt zato dodatni mnenji zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. Nanju še čakajo.
Kaj bi morebitna obnova postopka pomenila za projekt, ki bi moral biti končan do pomladi 2025, na ministrstvu za gospodarstvo niso pojasnili. Sporočili so le, da so od občine Hoče - Slivnica prejeli popolno vlogo, da pa je prijavitelj vso potrebno dokumentacijo dolžan priskrbeti pred samim pričetkom izvajanja projekta. "Glede na nekatere nejasnosti in dvome, ki so nastali v zvezi s projektom, smo se na ministrstvu že samoiniciativno odločili, da preverimo, ali projekt, vključno s pridobivanjem projektne dokumentacije ter ustreznih soglasij in strokovnih mnenj, poteka v skladu s podpisano pogodbo. V primeru ugotovitve novih dejstev bomo postopek obnovili," so javili.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
