Izjemno bistra, dobrega spomina in zelo prijetna sogovornica, ki z dobro voljo, veseljem in iz spominov na mlada leta črpa moč. V Radvanju živi od leta 1945, zgodnja otroška leta je namreč preživela na Teznu, kjer so njihovo hišo med vojno uničile bombe. V šoli je bila uspešna in zgovorna, za to ni nič posebnega, da se je izučila za prodajalko, kar je bil za tedanje čase priznan poklic. Opravljala ga je z vso vnemo in prijaznostjo do strank, ki so jo imele rade, in mnoge med njimi se je še danes rade spomnijo. V njenih najstniških letih je bil v Radvanju mladinski dom, kjer so se zbirali mladi. Tam je na enem od plesov spoznala tudi svojega moža.
Sicer pa je bila kot predsednica mladinske organizacije tedaj aktivna na različnih področjih kulture in izobraževanja ter sociale v kraju. V sklopu Rdeča križa Slovenije je s pomočjo drugih aktivistov ustanovila Društvo Rdeči križ Radvanje. Vedno je namreč imela čut za ranljive skupine ljudi in vedela je, kdo potrebuje pomoč. Društvo je delovalo v prostorih v ulici Ob ribniku v Radvanju, kjer so opravljali tudi redne meritve krvnega tlaka in sladkorja občanov.
"Če si pripravljen delati za svoj cilj, kot je treba, ga slej ali prej dosežeš"