Prihodnost Piramide: Bo upravljanje prevzela občina?

Festival sprehodov v organizaciji Rajzefiberja, Maribor is the Future in zadruge Živo mesto se je danes "ustavil" v Salonu uporabnih umetnosti. Tam so relevantni sogovorniki razpravljali o rešitvah za Piramido, mariborski simbol, veduto in nenazadnje priljubljeno sprehajalno točko, ki jo od propada Vinaga vse prepogosto neugledno preraste trava, kar pa je le simptom globlje problematike tega lastniško nejasnega in upraviteljsko razkosanega mestnega griča, ki je hkrati od vseh in nikogar.

Na Piramido tudi v salonarjih

Branka Bezjak, novinarka Večera, ki je okroglo mizo Piramida, kdo bo tebe ljubil, povezovala skupaj z Andrejem Guličem, zgodovinarjem in predstavnikom MKC, je na začetku izzvala mariborskega podžupana, arhitekta Gregorja Reichenberga z vprašanjem, kaj s Piramido namerava novo občinsko vodstvo. "MOM si prizadeva za lastništvo in upravljanje Piramide, vendar je problem, ker so parcele v kategoriji kmetijskih površin, občina pa nima statusa kmeta, in ga tudi ne more dobiti, zato država zemljišč ne more prenesti na občino. Treba bi bilo spremeniti zakon," je dejal podžupan in dodal, da so pogovori z ministrstvom v teku. Poudaril je, da si želijo, da bi bil to "najlepši vinograd vseh časov", predstavljajo si neke vrste muzej na prostem z izobraževalno potjo, kjer bi prikazovali proces pridelave vina, hkrati pa tudi lokacijo, kamor ne bo možno iti le "v 'teniskah', pač pa tudi v salonarjih" na kulturne dogodke. Po njegovih besedah bo župan v kratkem meščane pozval, da se pridružijo na čistilni akciji, na kateri bodo naredili prvi korak, počistili Piramido in uredili kapelico. 

"Celovitim projektom nihče ne bo rekel ne"

Mitja Maruško, predstavnik ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki je lastnik zemljišč na vrhu Piramide, kjer so med drugim ostaline gradu in kapela, je dejal, da so na ministrstvu pripravljeni na sodelovanje v smeri, da te parcele preidejo v občinsko last, a da na Piramidi že ob dosedanjih posegih "iz dobre volje" niso postavljali ovir. 
Andrejka Majhen, vodja kabineta pri ministrici za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob tem opozorila prav na projekte "iz dobre volje", torej začasne, hitre oziroma necelovite rešitve, ki so na Piramidi stalnica. Kot je razložila, so taki ukrepi sicer všečni, a kratkega daha, prav tako pa povzročajo dodatne stroške in zmedo, kdo je za kaj pristojen. "Ko bo občina na ministrstvo prišla s celostnim projektom, dokumentacijo in swot analizami, nihče ne bo rekel, da se zemlje ne da prepisati. Za parcialne projekte kratkega daha pa se bo vsak minister vkopal v okvire svojega zakona," je še povedala.

Ostaline gradu bo treba zaščititi

Za enega takih zasilnih, nedodelanih projektov bi lahko označili izkopavanje ruševin gradu leta 2010 in 2011, ki je bilo izvedeno na željo tedanjega mestnega vodstva, je pa občini prehitro zmanjkalo denarja. Ruševine so danes nezadostno zaščitene in izpostavljene propadu, Mihela Kajzer iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor, pa je poudarila, da je treba čimprej ukrepati. Na srečo ali pa žalost, kakor za koga, pa območje ni pod kakšno posebno naravovarstveno zaščito, po pojasnilih Sama Jenčiča, iz zavoda za varstvo narave, ima le status širšega varovanega območja mestnega parka. 
Ali sta pri revitalizaciji Piramide pripravljena sodelovati, sta bila izzvan tudi Anton Krajnc, ravnatelj Biotehniške šole Maribor, ki je za Piramido skrbela, dokler je leta 1985 ni prevzel Vinag, in direktorica Zavoda za turizem Maribor-Pohorje, Doris Urbančič Windisch. Prvi je dejal, da imajo dovolj dela s svojimi posestvi, bi pa bila smiselna nabava skupne mehanizacije, druga pa, da je zavod pripravljen pri osmišljanju Piramide in njeni promociji.

Kosijo, ko imajo denar

Na koncu sta do besede prišla tudi mestni viničar Stane Kocutar in vinogradnik Boštjan Protner, oba ustanovna člane Zadruge Vino Piramida, združenja vinogradnikov, ki je leta 2015 polno zagona od sklada kmetijskih zemljišč pridobilo pravico za upravljaje vinogradov. Žal pa je začetno navdušenje že kmalu splahnelo. Kocutar je včeraj dejal, da se tudi v zadrugi zavzemajo za to, da bi upravljanje prevzela občina. Zadruga sicer trenutno skrbi le za tiste površine, ki jih je možno strojno obdelati, vse ostalo pa je zanje stroškovno nevzdržno. Kosijo pa le, kadar imajo na voljo dovolj denarja. Prodaja vina namreč ni zadostna, v tem smislu pogrešajo zlasti večjo podporo lokalnega okolja, čeprav zadruga skrbi za skupno dobro, sta razlagala Kocutar in Protner. "Imamo donatorja, ki je pripravljen dati okoli 25.000 novih trt za obnovo celotnega vinograda, vendar bi bila prenova zelo zahtevna, saj je spodaj naselje in je potrebno vsak poseg v zemljo skrbno načrtovati," je še dejal Kocutar.