Branka Bezjak
Zametki PGD Maribor mesto segajo sicer še dlje, v leto 1868, ko je Franz Stampfl mariborskemu občinskemu svetu predlagal redno požarno obrambo v organizaciji Telovadnega društva. A so svetniki predlog zavrnili z obrazložitvijo, da mora biti gasilska dejavnost v pristojnosti občinskega sveta in ne društva. Nov poskus je sledil že leta 1870, ko je Telovadno društvo v Mariboru imenovalo pripravljalni odbor, takrat pa je pravila delovanja zavrnilo deželno namestništvo v Gradcu. Potem ko so pravila popravili, jih je deželno namestništvo potrdilo in kmalu zatem, 16. marca 1871, so na občnem zboru, ki se ga je udeležilo 122 članov, ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Maribor mesto.
Na Koroški cesti že 130 let
Predsednik društva Boštjan Irgolič je povedal, da so že kakšnih 130 let na lokaciji na Koroški cesti 12. Ves čas jih pri opravljanju gasilske službe vodijo "moralna in etična načela, medsebojni odnosi pa temeljijo na tovarištvu, spoštovanju, zaupanju in dostojanstvu. Vse to je ključ do uspešnega dela in ohranjanja tradicije skozi dolgoletno zgodovino gasilske organizacije." Ta čas imajo 97 članov, med njimi je 36 operativnih gasilcev, ki se z nesebično predanostjo odzovejo vsakem klicu na pomoč. Na območju javne gasilske službe v Mariboru beležijo največ intervencij med prostovoljnimi društvi, izpostavlja predsednik. Tudi podmladek imajo, a ne ravno na ravni, kot bi želeli. Ugotavljajo, da je otroke v mestu nekoliko težje privabiti h gasilcem kot morda na podeželju, kjer se tradicija prenaša v družinah, iz roda v rod. Ob napovedih o zaprtju Koroške ceste za promet so izrazili nekaj pomislekov glede dostopnosti in izvoza na cesto, a sedaj težav nimajo. V sodelovanju z Mestno občino Maribor pa že iščejo rešitve za selitev na drugo lokacijo, in sicer v Mlinsko ulico.
Kljub negotovim časom se prostovoljni gasilci PGD Maribor mesto pripravljajo na praznovanje 150-letnice društva. To bo predvidoma v začetku maja, ko bo tudi potekala predstavitev gasilskih vozil in tehnike z blagoslovom ter slavnostnim prevzemom nove gasilske avtocisterne.
Osrednji dogodek bo slavnostna akademija in društvo pričakuje na njej navzočnost najvišjih državnih predstavnikov. V voznem parku društva so sicer še kombinirano tovorno vozilo za prevoz ekipe, opreme in vode, gasilska avtolestev, gasilski priklopniki, gasilski reševalni čoln, dve vozili za prevoz ekipe, dve prenosni motorni brizgalni in avtocisterna s 5000 litri vode. "Letos prihaja čas, ko bomo upokojili dosedanjo avtocisterno znamke Mercedes-Benz z letnico izdelave 1977. Nadomestila jo bo nova avtocisterna z večjo kapaciteto vode, opremljena bo s sodobno opremo," se že veselijo v društvu.
Prvi gasilski avto leta 1914
Že od ustanovitve so bili dobro opremljeni. Pogled v zgodovino kaže, da so imeli tri motorne brizgalne s 700 metri cevi, voz za cevi in dva vozova za vodo. Leta 1908 so nabavili prvi sanitetni vprežni voz za medicinsko pomoč. Leta 1912 je društvo v mestu vzpostavilo tristopenjski analogni alarmni sistem, ki je gasilce opozarjal na intervencijo. Leta 1914 so v društvu kupili šasijo z motorjem Puch, ki so jo sami nadgradili. To je bil na Štajerskem prvi orodni avto, namenjen za gasilsko posredovanje v mestu. Nadaljnje nabave so sledile tehnologiji za kakovostnejše požarno in splošno reševanje. Posebno mesto je imela tudi Stara dama, kakor so poimenovali 30-metrsko avtomehanično lestev Mercedes-Benz, ki so jo nabavili leta 1934. V operativni uporabi je bila vse do leta 1996, kot izjemen muzejski eksponat so jo imeli še v garaži, nato so jo bili leta 2017 primorani prodati zaradi pomanjkanja prostora in financ ob nakupu novejše avtolestve. Stara dama je tako dobila nov dom v nemškem bavarskem mestu Passau.
