V razstavišču Kinu Partizan je Pokrajinski muzej Maribor na ogled postavil občasno razstavo Mariborski slikar Eduard Lind. Portrete uglednih, premožnejših meščanov, županov, obrtnikov, cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih sicer v svojih zbirkah hranita Pokrajinski muzej Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor.
Sinočnja otvoritvena slovesnost, ki so jo z glasbo popestrile dijakinje Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki se imenujejo Trio Risus Musicorum, je pritegnila številne obiskovalce in goste. Direktorica muzeja dr. Mirjana Koren se je zahvalila vsem sodelujočim pri zasnovi in oblikovanju razstave, spregovoril je tudi Louis Mourier, kulturni ataše Veleposlaništva Zvezne republike Nemčije, avtorica razstave, kustosinja za umetnostno zgodovino Pokrajinskega muzeja Maribor dr. Valentina Bevc Varl pa je med drugim dejala, da meni, da njeno delo s postavitvijo razstave in izdajo monografije še ni končano, četudi je bilo delo obsežno. Življenje slikarja je preučevala kar pet let, a še zmeraj upa, da bo razstava koga, ki morda hrani kakšno od Lindovih fotografij, spodbudila, da jo tudi javno predstavi. Že poleti je muzej objavil javni poziv vsem, ki bi imeli kakšne informacije o slikarjevem delu.
Po vsem opravljenem raziskovanju, je sedaj znano, da je bil Lind (1827-1904) zelo plodovit in ustvarjalen avtor številnih portretov ter da je tudi restavriral slikarska dela za mariborske meščane. Naslikal je tudi oljno sliko Križanega, ki je bila leta 1869 nameščena v novozgrajeno evangeličansko cerkev, kjer je še danes, je še povedala kustosinja. Razstavo je simbolično odprl mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem spomnil na zgodbe, ki jih govorijo te slike oziroma portretiranci na njih. "Vemo, da slikanje, portretiranje vzame veliko več časa, kakor danes fotografiranje. Ob svojem delu je imel torej slikar tudi vpogled v življenja, misli svojih portretirancev," je še dodal župan.
V Hamburgu rojeni Lind je v Mariboru živel od leta 1855 do smrti. Med prvimi naročili naj bi bila poslikava stropa mariborske Kadetnice. V Mariboru se je vključil tudi v evangeličansko skupnost in bil tudi član prezbiterija, a je umrl v popolni revščini, zato so ga pokopali na stroške evangeličanske skupnosti, kjer so poskrbeli tudi za njegov nagrobni spomenik.
Razstava bo na ogled še do konca prihodnjega leta.