Zmago Gomzi
"Imamo soglasje, da lahko ribiči lovijo v občini, kjer imajo stalno prebivališče, ob tem smo od ribičev zahtevali, da upoštevajo naša navodila," je pojasnil Bojan Javornik, predsednik RD Maribor.
Sicer je prva skrb ribičev skrb za vode in ribji zarod, izpostavljajo. Zato so občutljivi za dogajanja in posege v rekah, potokih, jezerih in gramoznicah. Nekatere avtohtone ribe kupujejo in jih vlagajo v tekoče in stoječe vode in s tem ohranjajo želeno pestrost in gostoto ribjega stanja ter zagotavljajo, da bo nov zarod tudi v potokih ohranjal življenje v njih. "Ribiče skrbi za ribji zarod v vseh vodah. Tudi v potokih, v katerih je zaradi urbanizacije vse manj življenja. Naravni prirastek rib je tako skromen, da bi brez dodatnega zaroda večina potokov ostala brez rib," pravi predsednik.
Čez 200 tisoč evrov dajatev
"V štirinajstih letih smo ribiči iz Maribora plačali preko 218 tisoč evrov koncesijskih dajatev. Ob tem država pozablja, da ribiči upravljamo vode, izvajamo rečni nadzor, preprečujemo krivolov, skrbimo za ribjo populacijo, čeprav so reke in stoječe vode državna last. Smo v nezavidljivem položaju," se nad odnosom države do ribiške dejavnosti huduje Javornik. Njihovo delo je zelo odgovorno delo in terja tudi veliko denarja, dodaja. "Denar za vzdrževanje ribolovnih površin, poleg članarine, zagotavljamo še s prodajo ribolovnih kart, prijavami na razpise, kjer pa zadnje čase ne uspevamo, ker naša dejavnost naj ne bi ustrezala razpisnim pogojem projektov za ohranjanje narave, in tudi iz odškodnin zaradi poginov in drugih posledic. Ne morem si predstavljati delovanja v ribiški družini brez prostovoljnega dela, to je edina možnost, da se ohranijo nevladne organizacije, kot je tudi naša. Če bi bili ribniki zanemarjeni, če v njih ne bi bilo veliko rib, tudi ribolova ne bi bilo, ne bi bilo ribičev in ne bi bilo denarja, kajti umazana voda in zanemarjena okolica ne privabljata nobenega, še najmanj pa ribiča, ki je ljubitelj narave," še razlaga Javornik.
Kako do ribolovne karte in opreme?
Člani RD Maribor imajo letne ribolovne karte, tisti, jih kakšen dan zamika ribolov, pa morajo kupiti dnevno ribolovno karto. Več informacij je na spletnem naslovu www.ribiskekarte.si Možno pa je karte kupiti tudi pri gospodarjih, ki skrbijo za ribnike v Pivoli, Dupleku in za ribnik Transom ... "Tečajev za turistični športni ribolov ne izvajamo, razen za nove člane ribiške družine, tistega, ki se je odločil za turistični ribolov, pa poučimo o osnovah ribolova, denimo o vrstah rib, ribiškem kodeksu, uporabi ribiškega pribora in še čem. Začetnik bo za pribor za ribolov odštel približno 200 evrov, za ta denar bo dobil palico, silk (vrvico), trnke, plovce, uteži, mrežo za dviganje rib, enostaven stolček, hrano in še kaj. Pribor je možno kupiti v ribiških trgovinah, tudi v Mariboru jih je nekaj," je še svetoval predsednik RD Maribor.
Velika članica zveze
Ribiška družina Maribor je med 64 članicami ena največjih v Zvezi ribiških družin Slovenije. Ima 430 članov, med katerimi je veliko mladih in tudi nekaj žensk. "Družina je bila ustanovljena leta 1958, za nami je 62 let aktivnega dela in ponosni smo na to, kar smo počeli vsa ta leta. Smo koncesionarji, gospodarimo s tekočimi in stoječimi vodami na mariborskem ribiškem okolišu z okoli 480 hektarji vodnih površin. Ta se razteza od Mariborskega otoka do Starš in Zlatoličja, od Požega do obronkov Slovenskih goric, od tega je deset hektarjev rezervatov, kjer je prepovedan ribolov, 20 hektarjev je vzrejnih potokov. Največ prostočasnega ribolova je v Dravi, ribnikih v Račah, Hočah, Miklavžu in Razvanju ter v gramoznici v Dupleku in Hočah. Nekaterim je to še vedno izvor zdrave prehrane, čeprav jih je vsako leto manj, večina ribičev se je prelevila v fotografe, ribolov jim je oddih ob vodi, vir nove energije tudi v teh težkih časih," pojasni Javornik. Večina jih torej lovi predvsem za zadovoljstvo, sprostitev in ujete ribe vrne v naravo.
