Seja sveta UKC Maribor: Izguba v UKC že skoraj 14-milijonska

Na prvi letošnji seji sveta Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so večinoma govorili o slabem poslovanju bolnišnice. To ni bilo presenečenje, saj so bili odhodki v bolnišnici višji od prihodkov že večino minulega leta. Zato pričakujejo, da bo UKC tudi konec leta beležil izgubo. Do konca novembra je ta znašala že 13,9 milijona evrov. Za primerjavo, konec oktobra je bila približno 12-milijonska. 

Predsednik sveta zavoda Marjan Mačkošek je ocenil, da ne morejo bistveno vplivati na izboljšanje poslovanja, ker gre v glavnem za sistemsko težavo, že leto dni trajajočo zdravniško stavko, ki močno negativno vpliva na poslovanje bolnišnice, saj so prihodki zaradi nje nižji. "Vse bolnišnice se soočajo s stavko zdravnikov. Oba UKC-ja v državi pa sta v najtežji situaciji, ker nimata več možnosti bolnikov napotiti nikamor naprej. Iz tega razloga so rezultati v precejšnjem delu slabši, kot bi bili, če bi bili vzpostavljeni sistemi, kot bi morali biti. Veliko sekundarnih bolnišnic je opustilo določene programe in to ima negativne finančne posledice za UKC," je pojasnil Mačkošek.

"Latentno stanje"

Direktor UKC Maribor Vojko Flis je optimistično napovedal, da bo izguba za konec minulega leta predvidoma nekoliko nižja, kot je bila novembra, saj so prišli do dogovora o plačilu krvnih pripravkov in krvi. Gre za eno izmed postavk, na katere že leta opozarjajo, da so podplačane.

Član sveta Franc Hočevar je znova opozoril, da je stavka oziroma umik soglasij zdravnikov za nadurno delo, ki kljubuje izpadom programa, "latentno stanje", na katero se bodo morali navaditi. "Razmere ne bodo drugačne, ko bo stavka prekinjena. Ljudje so se navadili na obseg dela, ki jim veča kvaliteto življenja. Zato potrebujemo nov poslovni model, iskati moramo rešitve," je prepričan Hočevar. Flis je odgovoril: "Seveda se lahko oba UKC-ja poslovno prilagodita in delata le tisto, kar se splača. To ni težko. Ampak kdo bo potem ljudem omogočal tisto raven zdravstvenega varstva, ki si jo vsi zaslužimo?" 

Mačkošek pa je poudaril, da "številke in poslovni rezultati niso nastali, ker je v bolnišnici kaj drugače pri vodenju. Smeri so prave. Ukrepi se izvajajo. Ampak zunanji dejavniki so povzročitelji minusa, ki ga beležimo. Ne gre za to, da vodstvo ali mi kot nadzorniki ne obvladujemo zadev. Pomembno je, da je UKC likviden. Da plačuje obveznosti do dobaviteljev in se cene ne dvigujejo. Treba pa je sistemsko urediti financiranje in problematiko terciarne dejavnosti."

Pri tem je mislil tudi na še vedno nedogovorjeno plačevanje najtežjih storitev, tako imenovanega terciarja, za katerega so pričakovali, da se bodo z ministrstvom dogovorili še pred koncem minulega leta. 

"UKC je žrtev"

Flis je povedal, da bodo imeli na ministrstvu za zdravje prihodnji teden razpravo o poslovnih rezultatih v 2024. Obstaja tudi možnost, da bodo morali pripraviti sanacijski program, kot so ga že pred leti, ko je ministrstvo UKC Maribor dalo finančno injekcijo za pokrivanje izgube. Neuradno svet zavoda pripravi sanacijskega načrta ni naklonjen. "Nihče ne želi, da se denar meče v neko jamo brez nadzora, ampak da UKC-ji ne bodo več žrtev tega, kar ni urejeno sistemsko. Ker se UKC ne more obnašati kot sekundar in je zato žrtev. Zato je treba priznati stroške, ki zaradi tega nastajajo," je na seji dejal Mačkošek. 

Da gre za več protislovij, ker sistem ne deluje enotno, je dodal Flis. Zelo kritičen je bil do splošnih bolnišnic, ki so se odločile, da ne bodo več izvajale določenih dejavnosti, ker jim te prinašajo izgubo, in so s tem povzročile večji priliv bolnikov v oba UKC-ja, ki sta primorana opravljati vse. "Kaj naj potem naredita oba klinična centra, ki sta še zadnja branika, kamor lahko pacienti pridejo?" se sprašuje Flis. 

Posledica večjega priliva pacientov so tudi daljše čakalne dobe. Prvega novembra je na prvo storitev v UKC Maribor čakalo 72.590 pacientov, od tega preko dopustne čakalne dobe 29.385 ljudi. Mesec prej je nad dopustno čakalno dobo čakalo okoli tisoč ljudi manj.