Krajani Šmartnega na Pohorju bodo v nedeljo, 7. marca, na referendumu odločali o razveljavitvi soglasja za izgradnjo male vetrne elektrarne v Kalšah. Krajani Kalš so namreč v začetku januarja na Občino Slovenska Bistrica posredovali zahtevo za razpis ljudske iniciative z 61 podpisi volivcev z območja Krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo volilnih upravičencev na zadnji dan zbiranja podpore na območju krajevne skupnosti 832, kar pomeni, da je bil izpolnjen pogoj petih odstotkov volivcev.
Objekta nočejo blizu svojih domov
Spomnimo, prebivalci Kalš ostro nasprotujejo izgradnji vetrne elektrarne v svojem kraju. Kot poudarjajo, objekta nikakor nočejo blizu svojih domov, vetrna elektrarna naj bi namreč stala 150 metrov od najbližje hiše.
"Z ljudsko iniciativo želimo preklicati sprejet sklep krajevne skupnosti, ki pri odločanju ni upoštevala naših argumentov in sklepov, sprejetih na zboru krajanov Kalš. Elektrarni nasprotujemo zaradi neposredne bližine hiš in posledično negativnih vplivov na zdravje. Tudi ministrstvo za zdravje je podalo mnenje, da postavitev vetrne elektrarne v oddaljenosti 150 metrov od bivališč v nobenem primeru ni sprejemljiva. Taka bližina po njihovem mnenju pomeni fizično nevarnost in gotovo bo moteč za prebivalce tudi slišni spekter hrupa. Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je splošna praksa priporočljivega odmika več kot 700 metrov in da ima lahko odmik 150 metrov pomemben vpliv na materialne dobrine zaradi možnosti nesreč," stališče ljudske iniciative povzema Aleš Frešer, predsednik vaškega odbora Kalše.
Rezultati študij kažejo, da je mala vetrna elektrarna sprejemljiva
Za postavitev vetrne elektrarne v Kalšah si že od leta 2017 prizadeva podjetje Energo Maks iz Slovenskih Konjic, ki za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebuje tudi soglasje krajanov KS Šmartno na Pohorju. "Elektrarne na veter so v državah Evropske unije postale simbol prehoda na obnovljive vire energije. Vetrne elektrarne zagotavljajo lokalno oskrbo z elektriko in proizvajajo električno energijo brez emisij. Postavljamo jih lahko celo na vodovarstvenih območjih in tudi Naturi 2000 zaradi najnovejše tehnologije 'direct-drive' (naprava ne vsebuje olj). Najnovejša študija, ki jo je naročila finska vlada, je pokazala, da valovi infrazvoka ne povzročajo merljivih sprememb v človeški fiziologiji. Dokazano je tudi, da je ogljični odtis vetrne elektrarne od vseh naprav OVE najnižji. Z vidika živali je ugotovljeno, da se prilagodijo spremembam v naravi," poudarja predstavnica investitorja dr. Ksenija Golob.
"Elektrarne na veter so postale simbol prehoda na obnovljive vire energije"
Dodaja, da so s pomočjo priznanih institucij in sodelovanjem s strokovnjaki z različnih področij ter s pripravljenimi strokovnimi podlagami in študijami izvedli objektivno presojo izvedbe male vetrne elektrarne z vseh vidikov in strokovno odgovorili na prav vse dileme: "Rezultati študij in pojasnila strokovnjakov s posameznih področij kažejo, da je MVE Kalše sprejemljiva. Pobudnike civilne iniciative smo pozvali, da predajo katerokoli študijo, ki bi nakazovala nasprotno od zapisov v izvedenih študijah, ki so jih pripravili strokovnjaki s področij. Le-teh do danes nismo prejeli. S sodelovanjem in dobro voljo bomo tudi Slovenci zadostili načrtovanim rezultatom, ki jih predvideva Nacionalni energetski in podnebni načrt."
Odločitev krajanov bodo spoštovali
Župan občine Slovenska Bistrica Ivan Žagar pravi, da je sicer zagovornik vetrne energije, a da nikoli ne bodo nasprotovali izraženi volji lokalnega okolja. "Se pa strinjam, da je to tudi težava za krajevno skupnost, ker nima zakonskih podlag, ki bi jim pomagale reševati zadevo. Upam, da bodo zakonodajalci to čim prej uredili v izogib tovrstnim peripetijam, ki smo jim priča v Slovenski Bistrici," je poudaril župan. Po njegovem mnenju bi dilemo z lahkoto odpravili, če bi zakonodajalec sprejel neko odločitev, na primer, da v krogu pol kilometra od središča osi te vetrne elektrarne naj ne bi stali objekti. S tem bi bila zadeva rešena in tega referenduma ne bi bilo.
Referendum na Šmartnem bo veljaven, če se ga bo udeležila vsaj petina volilnih upravičencev, odločala pa bo navadna večina.